Novica

Domov / 

Arhiv novic  / 

Novica

Nazaj

Nevenka Hacin predstavila knjigo Ženske tovarne v Zasavju

V četrtek, 10. maja, je predstavila Nevenka Hacin, kustosinja Zasavskega muzeja v Trbovljah, knjigo Ženske tovarne v Zasavju. Med obiskovalci v Knjižnici Antona Sovreta se je zbralo tako največ žensk, ki so bile zaposlene v Jutranjki na Dolu.

 

Nevenka Hacin je najprej preletela zgodovino gibanja za ženske pravice, ki se je začela že v času francoske revolucije in traja vse do današnjih dni. Volilno pravico so si izbojevale pri nas leta 1946. Tudi tovarne za ženske so nastajale v povojnem času, da bi si tako zagotovile enakopravnost, ki je bila zapisana v ustavi. »Odločitve za nastanek posameznih tovarn so se sprejemale na politični ravni, zato so se imenovale politične tovarne,« je povedala. Tovarne so bile v glavnem tekstilne in obutvene. V knjigi so navedene po letu nastajanja: Tovarna konfekcije Sava, Lisca Zagorje, Splošna oblačila Triglav, Iskra - tovarna polprevodnikov Trbovlje, Obrat Peko Trbovlje, Deloza, Jutranjka na Dolu, Ipoz- industrija preventivne osebne zaščite Trbovlje. Za zaposlitev ni bilo težav. Po končani osnovni šoli so opravile tečaj za delo in tako dobile službo. Značilno zanje je bilo, da so bile uspešne, prilagodljive, cenjene in samozavestne. Delale so za uspešne svetovne znamke, saj je bilo njihovo delo kvalitetno. Samozavestne so bile tudi zato, kar so si s svojim delom omogočile samostojnost v družinskem življenju in kot članice družbe. »Tudi dopust smo si lahko privoščile,« so komentirale, »saj je imela skoraj vsaka tovarna dom na morju ali kje drugje. Socialno šibkejši pa so imeli na voljo obročno plačevanje.« Spomnili so se tudi njihovega boja za pravice, ko so tovarne začeli zapirati. Med tem so bile najbolj znane in uspešne zaposlene delavke v trboveljskem obratu Peku.

 

Med obiskovalci v knjižnici je bil tudi Branko Klančar, profesionalni fotograf, ki je opozoril na ženske v tovarnah s svojo odmevno razstavo v Zasavskem muzeju že v lanskem letu. Del teh fotografij smo lahko videli tudi v knjižnici. »Pogosto sem fotografiral v tovarnah,« je povedal, »in nikoli me ni nihče omejeval, kar se tiče izbora fotografij. Ko so me klicali ob kakem dogodku ali prazniku v Jutranjko, Sijaj, Steklarno ... sem mimogrede zelo rad posnel njihove obraze, ki so bili popolnoma naravni, zatopljeni v delo. Zato so te ženske še posebno lepe, sploh v črno-beli tehniki ...«

 

Nevenka Hacin se je zahvalila za sodelovanje posameznikom in institucijam ob nastajanju knjige, ki so z gradivom in pripovedjo pripomogli, da imajo ženske v zasavskih tovarnah dokument, ki si ga zaslužijo.

 

Fanči Moljk