Novica

Domov / 

Arhiv novic  / 

Novica

Nazaj

Prenovljena šola na Dolu – dogodek desetletja

Slavnost z odprtjem prenovljene šole na Dolu

Na Dolu pri Hrastniku so v petek, 29. junija, ob hrastniškem občinskem prazniku in prazniku KS Dol, svečano odprli prenovljeno Podružnično osnovno šolo Dol pri Hrastniku. Dela še niso čisto zaključena, vendar bo šola do konca julija urejena in oprema učilnic, kabinetov in ostalih prostorov nameščena. Tako se bodo lahko učitelji in ostali zaposleni v miru pripravili na začetek šolskega leta 2018/19.
V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠNH Rajko in Podružnična šola Dol, trak pa je prerezala dobitnica županovega zlatega peresa Brina Matjašič. Pomagali so ji ravnateljica Marina Kmet, pomočnica Belinda Ladiha in župan Miran Jerič.
Sledil je ogled obnovljenih šolskih prostorov, ki je požel občudovanje, saj ustrezajo vsem zahtevam sodobne šole. Družabno srečanje je bilo v večnamenskem prostoru, kjer so krajani komentirali največjo pridobitev zadnjih let v kraju in namenili dolski lepotici, kot so jo poimenovali že med obnavljanjem, veliko občudovanja.

Govor župana Mirana Jeriča in ravnateljice OŠ NH Rajko Marine Kmet

Župan Miran Jerič je povedal, da je bila rekonstrukcija objekta OŠNH Rajka – podružnica Dol osrednji in najzahtevnejši projekt, ki so ga začeli v letu 2017, z načrtovanjem pa se je začelo že v letu 2014.
Projekt je bil skrbno načrtovan skozi faze presoje primernosti ohranitve obstoječega objekta preko izdelave idejne zasnove, idejnega projekta, spremembe prostorskega akta pa do projektov za gradbeno dovoljenje in izvedbo, ki jih je izdelal PROJEKT Nova Gorica. V pripravo projektne dokumentacije, pri usklajevanju rešitev, razporedu učilnic in kabinetov ter načrtovanju potrebne opreme je bilo vseskozi vključeno vodstvo šole in učitelji podružnice Dol. Skupna uporabna površina objekta znaša 2.608,43 m². Zgrajen je brez arhitektonskih ovir z osebnim in tovornim dvigalom. Objekt bo energetsko učinkovit in prezračevan. Vgrajena toplotna črpalka bo zagotavljala večino potrebne toplotne energije, dodatni vir pa predstavlja zemeljski plin.
Skupna vrednost naložbe znaša 3.763.544,59 €. Zaradi finančne zahtevnosti tega projekta so v pripravljalni fazi potekale številne aktivnosti s ciljem pridobitve nepovratnih sredstev v čim večjem obsegu. Ministrstvo za šolstvo, ki bi projekt »moralo« sofinancirati, ni zagotovilo nobenih sredstev, kljub nakazanim možnostim sofinanciranja opreme. Za zaprtje finančne konstrukcije so bile pridobljene pravice do črpanja nepovratnih sredstev Ekološkega sklada RS in Ministrstva za infrastrukturo, povratna in nepovratna sredstva po 23. členu Zakona o sofinanciranju občin v letu 2018 ter lastna sredstva občine skupaj s kreditom Ekološkega sklada Republike. Poudaril je, da je kljub najetemu kreditu zadolženost Občine Hrastnik še vedno pod povprečjem zadolženosti slovenskih občin. Prav pa je, da se investicijsko breme te naložbe razporedi na več generacij.
Zahvalil se je izvajalcem gradbeno-obrtniških del RUDIS d. d. v sodelovanju z AGM Nemec d. o. o. Sedraž in dobavitelju opreme, družbi GONZAGA PRO iz Nove Gorice ter izvajalcem strokovnega nadzora pod vodstvom Zdeneta Avfliča za opravljeno delo.
Odgovorni projektant arhitekture je bila Tea Savelli, univ. dipl. ing. arhitekture. Na gradbišču pa so bili glavni Urška Istenič, Dejan Turk, Vlado Sotlar, Uroš Jazbec ter Dušan Jordan.
 
Spregovorila je tudi ravnateljica OŠ NH Rajko Marina Kmet, ki je na dejala: »Zaključujemo šolsko leto, ki se bo zagotovo zapisalo v zgodovino šole, saj je bilo res nekaj posebnega ...« Povedala je, da so se učenci in učitelji Podružnične šole Dol v tem šolskem letu pridružili učencem na matični šoli v Hrastniku, ki je bilo zelo uspešno. In nadaljevala: »Skozi leto smo se z veseljem vključevali v načrtovanje in dajali predloge in pobude glede ureditve prostorov in tudi same opreme.«
Zahvalila se je izvajalcem in vsem delavcem na gradbišču, ki so delali v vseh vremenskih pogojih, stanovalcem, ki so pokazali veliko mero tolerance ob ropotu in prahu, direktorju občinske uprave Janiju Kranerju, ki je skrbel za povezavo med šolo in izvajalci in še posebej Miranu Jeriču, ki je uspel uresničiti svojo obljubo. »Tudi sicer se zavedamo, da imamo župana, ki ceni naše delo in se zaveda pomena osnovnošolskega izobraževanja, saj vedno naletimo na posluh in odprta vrata.«

Predstavitev idejne zasnove sredi oktobra 2015

Bojazen, da bi šolo podrli, je dokončno odpadla na predstavitvi ustvarjalcev idejne zasnove obnove šole v kinodvorani na Dolu v sredo, 14. oktobra 2015. Krajanom so jo predstavili strokovnjaki s Fakultete za arhitekturo. Župan Miran Jerič je dejal: »Krajanom Dola predstavlja šola njihovo identiteto, simbol in dušo kraja. Veseli smo, da so nocoj med nami ustvarjalci idejne zasnove profesor Tadej Glažar, Vid De Glerija in Iztok Šušteršič, ki nas bodo seznanili z izvedbo rekonstrukcije v skladu z vsemi gradbenimi normativi in sodobnimi standardi..«
Tadej Glažar je dejal, da so bili prijetno presenečeni nad kvaliteto šolske zgradbe, ki je brez razpok, čeprav je preživela nekaj potresov, bombardiranje med vojno, nadzidave … Presenetila jih je zgradba z nosilnimi stenami iz polnih opečnih zidakov velikih dimenzij, česar sedaj zaradi visoke cene sploh ne uporabljajo več. Prav tako so uporabljali armirani beton, ki je bil takrat še velika redkost. Pohvalili so tudi terazzo tlake, ki so dobro ohranjeni. »Celo izjemni za šolski prostor, « je poudaril. Posebnost, ki ni značilna za tiste čase, so se jim zdele stene iz nearmiranega betona velikih frakcij. Nikjer doslej še niso videli te posebnosti za tiste čase - kombinacijo jekla in betona. Nekaj podobnega ima ljubljanski Nebotičnik, zato predvidevajo, da so sodelovali z njihovimi strokovnjaki, saj so Nebotičnik gradili v istem času kot našo šolo. Odprli so ga 21. februarja 1933.
Na stanovanjskem traktu dolske šole, ki so ga dogradili kasneje, je bil strop nižji, zgradba pa manj kvalitetna in potresno nevarna. Namesto armiranih betonskih podov kot na šolskem delu, so bili tu leseni podi. Zato so se odločili, da jo bodo podrli in nadomestili z montažno iz lesa.

Iztok Šušteršič je podrobno predstavil konstrukcijo obnovljene šole, ki bo temeljila na potresni ogroženosti območja oziroma predpisani odpornosti, razložil, kakšne raziskave bodo še potrebne ... Sledila je jasna prezentacija skic in načrtov na platnu. Kakšen naj bi bil končni videz nove oz. rekonstruirane šole, vključno z vsemi novimi in starimi prostori.
(Povzeto po zapisu F. M. na občinski spletni strani)

Komentarji krajanov ob odprtju šole

Dolani smo si pošteno oddahnili, ko smo izvedeli, da šole ne bodo podrli. Ker ni ustrezala standardom, naj bi bila obnova dražja kot nova. Šolo dojemamo kot dušo kraja. K sreči je župan Miran Jerič s svojimi sodelavci iskal tudi druga strokovna mnenja. M. Z.

Ves čas novogradnje oziroma obnavljanja so potekali na spletu številni komentarji, ki so s simpatijami spremljali napredovanje, le tu in tam so se oglašali večni nergači in dvomljivci, ki radi iščejo dlake v jajcu. Tudi fotografi so prišli na svoj račun. A. S. Z.

Nova šola je na pogled elegantna, barvno šik in v pravih razmerjih - moderna, prostorna in svetla, estetsko narejena, s pridihom starih časov. Cela vzhodna in osrednja Evropa ohranja takšne stare stavbe in jih renovira. Se pravi, da smo Dolani v stilu. Pohvale za tako hitro prenovo - vsem, ki so delali na tem projektu. L. J.

Ti dnevi budijo v nas, krajanih Dola, veliko lepih spominov na naša mlada leta in na šolske dni v tej obnovljeni šoli. Radi smo zahajali v ta hram učenosti. Naj preživijo v njej srečne dni tudi generacije naših vnukov in pravnukov. J. Z.

V šolskem letu 1942/43 sem hodil v drugi razred, v nemško šolo. V spričevalu je pisalo sehr gut. Po vojni pa smo nosili frajh iz razredov, ker je bila ob koncu vojne bombardirana. S.P .

Lepe spomine imam na našo osnovno šolo. Najbolj mi je ostal v spominu škripajoči parket in poseben vonj v šolski telovadnici. Pa tuši so bili v spodnjih prostorih, tako da smo se hodili tuširat v šolo, saj jih doma takrat še nismo imeli. J. Š.

Stanovalci sosednjega bloka smo imeli »nadzor« nad delom in smo občudovali delavce, kako pridni so. Tudi pozimi so začeli zgodaj zjutraj in zaključili, ko se je delala tema. Na čelu so imeli svetilke kot kaki rudarji. O. P.

Duše pri ogledu prenovljene šole še ni bilo zaznati. To bodo ustvarili učitelji, ki bodo dali pečat svojim učencem ob procesu poučevanja, učenci s svojimi učnimi uspehi pa tudi razočaranji, šolsko osebje pa tudi starši s svojim pozitivnim ali negativnim odnosom. Šola bo dobila torej dušo, ko bo ponovno zaživela. F. M. M.

Vsi šolarji smo vedeli, da je bila šola ob svojem nastanku najlepša v dravski banovini in s tem se ponašamo še danes. Gotovo je naša dolska lepotica tudi danes najlepša daleč naokoli. A. P.

Iz zgodovine šolstva na Dolu

Začetek šolstva sega v 19. stoletje, ko je začel leta 1857 kaplan Gabron poučevati v mežnariji šest otrok. Po dveh letih se je število zvišalo na 60, zato so se preselili v cerkev. Leta 1859 je začel poučevati še mežnar in organist Blaž Dragar. Na Dolu so se začele naseljevati delavske družine, ki so dobili zaposlitev v hrastniški industriji, zato je število otrok še naraščalo. Leta 1862 so se na takratni občini Dol odločili, da zgradijo šolo. Gotova je bila 1859. leta. To je bil del današnjega gasilskega doma, ki so ga leta 1883 še dogradili. Leta 1868 pa je dobila šola prvega rednega učitelja – Sebastjana Sirka. Pouk je obiskovalo 69 učencev, čez pet let pa že 96. Leta 1880 je število naraslo na 170 otrok. Šolo so obiskovali tudi otroci iz Turja, Marnega, Brdc, Uničnega, Kovka, Kala in Gor. Leta 1888 je zaživela ideja za gradnjo šole v Turju, a so jo odložili. Deset let kasneje pa so predlagali gradnjo šole tudi na Kalu. 1902 so začeli na Kalu pouk v hiši Franca Vidmarja, 1904 pa so jo prezidali in slovesno odprli. Kasneje je zgorela in novo so pozidali leta 1927. Omeniti je treba, da vsi kmetje niso vedno pošiljali otrok k pouku, zato so bili kaznovani. Večkrat so razsajale tudi bolezni kot ošpice, škrlatinka, griža … (Povzeto iz šolskega glasila IZRAZI, ki je izšlo ob 50-letnici šole)

Gradnja današnje šole na Dolu

V letih 1920 do 1925 se je število otrok zmanjšalo od 244 na 195 zaradi umrljivosti dojenčkov po vojni. Potem se število spet zvišuje in leta 1930 je bilo že 255, leta 1935 pa 292 otrok.
Začeli so z zbiranjem denarja za šolo na Dolu in šolski odbor se je odločil, da bo zgrajena po načrtu inženirja Hermana Husa iz Ljubljane. Delo so oddali stavbeniku Karlu Jezerniku iz Celja; obrtniška dela kot vodovodne in električne inštalacije, centralno kurjavo, mizarstvo ... pa so prevzeli mojstri iz Ljubljane in Celja. Tudi nadzor je vodil višji svetnik gradbene direkcije Leo Menciger iz Ljubljane. Gradnjo so si ogledovale razne komisije s predstavniki oblasti. Slovesno odprtje je bilo 23. novembra 1930. Njeno veličanstvo kraljica Marija je podelila šoli svoje ime, zato je bilo na spominski ploščadi zapisano: »Kraljice Marije osnovna šola Dol je bila zgrajena za vladanja Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I v letih 1928 do 1930. V krajevnem šolskem odboru, ki je vodil stavbo, so bili Jakob Draksler, župan, Vitko Jurko, šolski upravitelj, Anton Gnus, šolski ravnatelj v pokoju, Peter Gorjup, duhovniški svetnik ter posestniki Jakob Jakob Draksler – Črdečan, Napret Rudolf in Zupan Mihael.«
(Povzeto iz šolskega glasila IZRAZI, ki je izšlo ob 50-letnici šole)
Daljši sestavek pa najdemo tudi v Ilustriranem Slovencu, tedenski prilogi Slovenca z dne 23. novembra 1930.

Nekaj znanih imen, ki so obiskovali osnovno šolo na Dolu

Med znanimi imeni, ki so obiskovali šolo na Dolu, je Tone Bantan s Slatne, kmetijski strokovnjak, ki je izdal nekaj pomembnih strokovnih knjig s kmetijskega področja. Janko Orožen iz Turja je napisal zgodovino zasavskih krajev in še okoli 30 drugih knjig, razprav in učbenikov.
Dr. Martina Orožen iz Turja, znanstvenica na področju jezikoslovja, je izdala več strokovnih knjig, številne razprave, predavala pa je tudi po Evropi. Dr. Drago Kotnik z Dola je predaval na Ekonomski fakulteti, izdal pa je tudi več strokovnih učbenikov s področja ekonomije. Ante Mahkota se je rodil na Dolu, ker je tukaj poučevala mama Pavla, obiskoval pa je tudi nekaj razredov. Poznan je kot vrhunski novinar, alpinist, urednik in pisatelj.
Gotovo bi lahko omenili še kakšno znano ime, saj so hodili na dolsko osnovno šolo tudi nekateri znani politiki, novinarji in znanstveniki.
Malokdo pa ve, da je na Dolu februarja leta 1898 preživel nekaj dni v stari šoli pesnik Josip Murn Aleksandrov, ki se je lačen oglasil pri svojem prijatelju Janku Polaku, učitelju, ko se je peš vračal z Dunaja v Ljubljano. Ob odhodu z Dola je izjavil, »da se mu tako dobro še nikoli ni godilo«.
V zadnjih desetletjih pa smo povabili na šolo tudi znane kulturnike, glasbenike in športnike: jezikoslovca dr. Tomaža Toporišiča in dr. Martino Orožen, pesnika Cirila Zlobca, pisatelja Antona Ingoliča, pesnika in pisatelja Jožeta Snoja, kantavtorja in pesnika Adija Smolarja, skupino Hiša, vrhunska športnika Dražena Petroviča, Petra Kauzerja ml. in druge.

Fanči Moljk
Fotografije: Fanči Moljk