Novica

Domov / 

Arhiv novic  / 

Novica

Nazaj

Kontaktni podatki

Kontaktni podatki Občine Hrastnik

Občina Hrastnik
Pot Vitka Pavliča 5
1430 Hrastnik

Tel.: 03/56 54350
Fax.: 03/56 54369
E-pošta: obcina.hrastnik@hrastnik.si

Poslovni čas Občinske uprave
Pon, tor, čet: 8:00-15:00
Sre: 7:00-17:00
Pet: 8:00-13:00

 

Uradne ure
Pon, tor: 8:00-12:00 in 13:00-15:00
Sre: 7:00-12:00 in 13:00-17:00
Pet: 8:00-13:00

Imate vprašanje
Pišite nam, če imate vprašanje

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku

V četrtek, 6. februarja 2020, je bila proslava ob kulturnem prazniku v Delavskem domu Hrastnik še posebej slovesna. Nastopal je namreč Feri Lainšček, Edita Čepin – Ditka in Gorazd Čepin. Povezoval je Jože Bovhan.

Po Zdravljici je Bovhan povedal, kako so razmišljali o kulturi otroci. Da je to način življenja, da spadajo h kulturi predvsem knjige, pa tudi ples, glasba, slika, prijazen odnos do okolja ... Jasmina Janjić, predsednica Zveze kulturnih društev Hrastnik, je govorila o pomenu kulturnih društev, ki jih je v Hrastniku lepo število in tudi o njihovi  dejavnosti. 

Branko Potočan, Hrastničan, govorec,  je prve plesne korake naredil v domačem kraju, kasneje pa prekrižaril svetovne plesne in gledališke odre. Izrazil je spoštovanje do sebe, do svojega kraja, do države, do svojih korenin – od koder izhaja in kamor se vrača. »Vse, kar vem in kar znam, mi je bilo položeno v zibko že tu, v rodnem Hrastniku: Vrline. Strahovi. Upi. Sanje.« je dejal, »In šel sem za slednjim. Včasih je pri nas veljajo: Uči se, ker se učiš zase. Ker če se ne boš učil, boš šel v rudnik, fizično delo je bila kazen za ne-učenje.«

Spomnil se je tudi na  Rdeče revirje, ki jih je razširil tudi po drugih zasavskih krajih. Prav tako na pomembne Hrastničane, na katere smo lahko ponosni, saj so vrhunski na svojih področjih: snemalec Simon Tanšek, kanuist na divjih vodah Peter Kauzer ml. in drugi. Omenil je tudi Konfucija, ki je dejal: »Živimo v čisto majhni hišici, a njena okna gledajo v zelo velik svet.«

V svet  romantike in sanjačev je popeljal poslušalce slovenski pesnik, pisatelj, scenarist in dramatik Feri Lainšček. Prav tako kantavtorica, pevka in skladateljica Edita Čepin – Ditka in njen oče Gorazd Čepin, glasbenik, ki s Ferijem Lainščkom že več let plodno sodelujeta. Nastopili so v dveh delih programa.

Zveza kulturnih društev Hrastnik vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku podeljuje »Priznanja 8. februar« kot najvišje priznanje za delo na področju ljubiteljske kulture. Podeljenih je bilo pet priznanj, podelila pa sta jih  župan Občine Hrastnik Marko Funkl in predsednica Zveze kulturnih društev Hrastnik  Jasmina Janjić.

PRIZNANJE 8. FEBRUAR  SO DOBILI:


ZORA KALUDER za uspešno udejstvovanje na področju lutkarstva.
Je članica Marionetnega gledališča Jurček že devet let. Gledališča, v katerem lutkovni zanesenjaki predstave še vedno ustvarjajo na klasičen način. Marioneto, lutko na vrvici, vodi animator, značaj in energijo pa ji vdahne igralec, ki ji posodi glas. Zora Kaluder je bila v devetih letih mačeha v Janku in Metki, Grdomila v Vragovem svaku, koza v Mizici, pogrni se, babica v Rdeči kapici, zvezdogled v Zvezdici zaspanki, ptiček kraljiček in mali zmajček v Žogici Nogici. Kot animatorka je oživela lutke v Butalcih, Zvezdici zaspanki in Treh prašičkih. Z veliko predanostjo ohranja tradicijo knapovskih marionet.

LILIJANA OPLOTNIK za dolgoletno predano in požrtvovalno delo v ZKD Hrastnik. 
V osnovni in srednji šoli je sodelovala v dramski skupini takratnega društva Svoboda I. Hrastnik. Kot osnovnošolka je krajši čas namenila tudi hrastniškim lutkam, zdaj že skoraj 20 let deluje kot sekretarka Zveze kulturnih društev Hrastnik. V tem času je postala prava enciklopedija na tem področju, h kateri se po pomoč obrnejo vsa kulturna društva. V vseh teh letih je organizirala in koordinirala številne kulturne prireditve, med njimi tudi različne likovne, fotografske in ostale razstave. Kot strokovna sodelavka na področju kulture pa je uspela svoje delo z delom sekretarke zelo uspešno povezati.

KARMEN PEVEC za aktivno in predano delo v Steklarski godbi Hrastnik.
Karmen Pevec spremlja glasba že skoraj celo življenje. Kot devetletna deklica je začela igrati pri Rudarski godbi Hrastnik in v njenih vrstah ostala dvanajst let. Kasneje se je pridružila steklarskim godbenikom in še danes je njihova članica. Karmen je glasbeni samouk, zato je morala veliko truda vložiti v glasbeno izobraževanje. To se je obrestovalo, saj je postala prava mojstrica na malem bobnu. Godba mora imeti konstanten in dober ritem, ki ga daje prav mali boben, ki ima temeljno vlogo zlasti pri koračnicah. Že od leta 2012 je aktivna v upravnem odboru, šest let pa je bila tudi gospodar oziroma gospodarice godbe in skrbnica godbene garderobe.

MARTIN TUŠEK za dolgoletno in uspešno udejstvovanje v Steklarski godbi Hrastnik.
Je član Steklarske godbe Hrastnik že od leta 1995, pred tem pa je pet let igral tudi v rudarski godbi.  V Glasbeni šoli Hrastnik se je šest let učil igrati trobento in eno leto blokflavto. Aktivno je sodeloval tudi v orkestru Glasbene šole. Tine, kot ga kličejo godbeniki, ima dober občutek za ritem in vedno rad priskoči na pomoč s svojim znanjem. Velikokrat reši kakšno zagato, nepogrešljiv je v sekciji trobent. Med godbeniki je zelo priljubljen, tako med vajami kot tudi po vajah, ko si steklarski pleharji vzamejo čas za druženje.

TOMAŽ UDOVČ za dolgoletno in predano delo v Rudarski godbi Hrastnik.
V Glasbeni šoli se je učil igranja harmonike. Obiskoval je še pouk baritona in v dveh letih dokončal kar štiri letnike. Najstniška leta je preživel na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, kjer je svoje glasbeno znanje dopolnjeval in nadgrajeval. Oče in starejši brat sta igrala pri Rudarski godbi Hrastnik, leta 1999 se je godbenikom pridružil tudi Tomaž.  Pred nekaj leti se je pridružil kvintetu Rudarske godbe, ki nastopa na različnih prireditvah. Dolga leta je bil skrbnik inštrumentov, zdaj pa je to nalogo prepusti mlajšim, saj pravi, da se morajo tudi začetniki naučiti vsega, kar sodi k delu godbe.  

Jože Bovhan je vsem prisotnim čestital za kulturni praznik in prireditev zaključil z verzi imenitnega gosta:

 Najboljši od časov so časi svobodni,
          najlepši pa čas, ki porabiš ga zase.
          Lahko ga po svoje deliš in sestaviš,
          lahko le skomigneš in rečeš »ne-da-se«.
          Zato si želimo več prostega časa,
          več časa za sanje, za ždenje, cartanje,
          za urice polne prijetne bližine
          in tihe trenutke za samost in branje.

 

Tekst: Fanči Moljk
Fotografije: Branko Klančar