Novica

Domov / 

Arhiv novic  / 

Novica

Nazaj

V Zasavju je vedno več nasadov orehov

 

              

Včasih je imela vsaka kmečka domačija pred hišo ponosno orehovo drevo. Zadnja leta pa rastejo večji nasadi pod mentorstvom slovenskega strokovnega društva lupinarjev. Ustanovljeno je bilo leta 1999 in združuje preko sto manjših in srednje velikih pridelovalcev orehov, kostanja in lešnikov. Poznamo jih v Posavju, Zasavju, na Primorskem, na Štajerskem... Nastopajo z blagovno znamko Slovenski oreh in lešnik, ki zagotavlja slovensko poreklo in žlahtnost pridelka.

 

Enega srednje velikih nasadov orehov premore Jože Kandolf z Dola pri Hrastniku, ki je že  leta 1994 nabavil sadike v vipavski dolini pri Marku Troštu. »Kupil sem 35 sadik sorte Elit, kateri pri običajni zimi ne pomrznejo,« je povedal Kandolf. »Dvajset sem jih posadil na Javorju in petnajst na parceli na krištandolski cesti. Leta 2011 sem pri društvu lupinarjev v Mariboru kupil še 30 sadik in vse sem posadil na Javorje. Tudi ti orehi  ne pozebejo - Franguette, R.demontignac, Fernette, Fernor in Meylannaise.« In kako je treba za orehe poskrbeti? »Orehov nasad je treba v aprilu obrezati, pognojiti in opraviti ustrezno škropljenje.« Ko jih poberejo, jih operejo, potem dajo v sušilnico, ki ne sme imeti več kot 37 stopinj. Pomemben je tudi prepih, da odvaja vlago. Po 15. juliju, ko se pojavi orehova muha, pa je potrebno nasad škropiti z dovoljenimi insekticidi. Kadar je dobra letina, je veliko dela predvsem z luščenjem. »Za luščenje povabim svoje otroke ter bližnje sorodnike. Navadno se nas zbere okoli deset. Letošnja pozeba je vzela skoraj vse, kar je pa ostalo, so pridno obdelovale divje živalce. Tudi po pet veveric je bilo na enem drevesu.« Dodajmo, da je Jože tudi strokovnjak za cepljenje orehov. »V poštev pridejo nasajeni orehi, stari do dvajset let.« Izdeluje tudi napravo za pobiranje orehov in drugega sadja, kar je za pridelovalce zelo dobrodošlo.

 

Več sreče je imel z letošnjo bero Ludvik Kupšek v Knezdolu nad Trbovljami, kjer živi na kmetiji družina Brede in Ludvika Kupšek, Požlep po domače. Orehi zaradi večje nadmorske višine niso pomrznili. »Že prej so nas poznali po peki domačega kruha in potice,« je povedala gospodinja Breda (Pekarna pod lipo, Breda Kupšek). »Pa večkrat nismo bili zadovoljni s kvaliteto orehov, zato smo se odločili, da jih bomo gojili sami.« Njihov nasad je star 15 let  in šteje okoli 120 dreves. »Naš sadovnjak je testni, kar pomeni, da vsako leto zbirajo podatke in jih proučujejo,« je dodal Ludvik. »Leži na ugodnem, prisojnem terenu. Imamo francoske sorte, vzgojene v Sloveniji – Frankete, Fernette, Fernor, ... Vsebujejo take lastnosti, da odženejo 14 dni kasneje kot druge vrste, zato smo se že dve leti zapovrstjo izognili zmrzali. Nekaj pa pomaga tudi višja lega in prevetrenost terena.«

 

Zanimivo je tudi to, kako so se znašli pri luščenju orehov. Gospodar jih prej ročno stolče, prav tako jih kasneje ročno luščijo. Najavijo se namreč skupine upokojencev ali kakšne druge skupine, ki pridejo rade volje pomagat. Ob tem delu se vedno ustvari na domačiji prijetno družabno vzdušje, ki ga popestri še  Bredina imenitna postrežba. Decembra se je zbrala skupina desetih »prostovoljk« z Dola, Hrastnika, Bobna, Marnega in Kovka. »Odlično je bilo,« so rekle. »Bo treba ponoviti.«

 

Nasadi se zadnja leta po Zasavju zelo širijo. To ugotavljajo tudi na Biotehnični fakulteti Ljubljana, kjer Zasavci sodelujejo največ z dr. Anito Solar. Solarjeva, ki izhaja iz Trbovelj, je vzgojila tudi oreh temno rdeče barve, na kar so zasavski lupinarji zelo ponosni.

 

Ljudje se vedno bolj zavedajo pomena samooskrbe oziroma vedno bolj cenijo pridelke, ki zrastejo na domačih tleh. Premalo pa se zavedajo, da prinaša gojenje lupinarjev v primerjavi z vzrejo govedi na primer veliko večji finančni donos. In manj onesnaževanja CO2 v ozračje.

 

Fanči Moljk