Novica

Domov / 

Arhiv novic  / 

Novica

Nazaj

Predavanje Miše Pušenjak

Miša Pušenjak je številka ena na področju slovenskega vrtičkarstva, zvezda, gurujka … Podobnih superlativov bi lahko slišali še več, zato ni čudno, da ima vedno veliko obiskovalcev na svojih predavanjih.  V četrtek, 7.maja, se je zbralo na Marnem pri Damjani Napret Čeperlin okoli trideset navdušenk zelenjadarstva oziroma vrtičkarstva.


Miša je sicer zaposlena na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor kot kmetijska svetovalka, specialistka za zelenjadarstvo in  kot svetovalka kmetijam z integrirano pridelavo. »Zelo rada posredujem svoje znanje, ki ga pridobivam tudi od  »mojih« kmetov v okolici Maribora in Ptuja, saj se je treba držati stare kmečke pameti, ki ni poznala kemije pri svojem vrtnarjenju. Zelenjava je rasla skupaj z rožami in zelišči. Znanje naših babic se vztrajno vrača ...«


 Tokrat se je posvetila novejšim, manj znanim zelenjadnicam na naših vrtovih. Za sladki krompir - batata, je povedala, da je sorodnik okrasnega krompirja, ki ga poznamo z vrtov ali okrasnih korit. »Zelo je všeč otrokom, ker je sladek in atraktiven, posadimo pa ga lahko na kompost, ker rabi veliko prostora, vsaj pol kvadratnega metra in – veliko sonca. Sadimo ga šele maja, lahko tudi v večja korita. Ni kaloričen, vsebuje pa vitamin A in C, kalcij, železo...« Ko je predstavila čičeriko, je poudarila, da bi morali imeti četrtino vrta stročnic, ker dajejo dušik, rahljajo zemljo, hranijo mikroorganizme in so odlične za kolobarjenje. Novejše - leča, čičerika in dolga vigna pa še sušo in vročino dobro prenašajo. Čičerika je bolj priporočljiva za prehrano kot  grah in fižol, ker ne napenja. Ni je treba gnojiti. Sadimo pa šele takrat, ko je zemlja topla, primerna tudi za paradižnik in papriko.


Ob tem je spomnila, naj se lotimo »proizvodnje« kalčkov stročnic, ki so petkrat bolj zdravi kot običajna stročnica. Večina kalčkov stročnic moramo toplotno obdelati, skuhati, a ni potrebno dolgotrajno gretje, lahko traja le dobrih pet do deset minut; to je veliko krajši čas kot pri navadnih stročnicah, ki jih pred kuhanjem namakamo čez noč. Beseda je tekla še o leči, dolgi vigni, lima fižolu, kikirikiju …, posebno pozornost pa je Pušenjakova namenila še  kapusnicam in poudarila, da pozimi ne bi rabili nobenih zdravil, če bi jih imeli pogosto na mizi.
Dobro uro je odgovarjala tudi na vprašanja. Letos mnoge vznemirja luštrek, ki postaja rjav. Miša je  priporočila polivanje z ohlajenim čajem pelina ali rabarbare, ki naj bi ga večkrat ponovili. Na vprašanje, kakšne naj bodo pri rastlinah zastirke, je rekla, da tanke - toliko da ohranjajo vlago. Če je zastirka debela, pa rada plesni. Glede odpornosti rastlin je spomnila na zalivanje z ognjičevim čajem izmenjaje s koprivami. Pri tem moramo biti pozorni, kdaj zalivamo. Ne sme biti več kot 25 stopinj, zato se lotimo tega dela šele po sončnem zahodu. Na liter vode vzamemo toliko cvetov ognjiča ali kopriv, kolikor jih uporabimo za čaj, kadar ga delamo zase.


Seveda najdemo vse odgovore, ki nas zanimajo v zvezi z našim »kmetovanjem«, v njenih knjigah. Pregledne so, strokovne, praktične  in razumljive. Menda jemljejo nekateri njeno delo Vodnik po vrtu kar s seboj med grede. Zelenjavni vrt Miše Pušenjak, izšel 2014, pa je že druga, dopolnjena izdaja. Lahko jo imenujemo kar vrtnarska biblija.



Fanči Moljk