Sporočila za javnost

Domov / 

Medijski center  / 

Sporočila za javnost

Nazaj

Ohranitev kegljišča v Hrastniku

Občina Hrastnik je v predlogu proračuna za leto 2015 predvidela 17 tisoč evrov za plačilo zapadlih obveznosti iz naslova kredita Kegljaškega kluba Hrastnik. Župan občine Hrastnik Miran Jerič ob tem pojasnjuje, da so se za to odločili predvsem zato, da bi zavarovali društveno premoženje in ohranili dejavnost v javnem interesu na področju športa. "Z odgovornostjo vodstva kegljaškega kluba za nastalo situacijo pa se ukvarjajo pristojni organi od katerih pričakujemo, da bodo korektno opravili svoje delo," je še pojasnil župan.

Kratkoročni likvidnostni kredit je Kegljaški klub Hrastnik najel pri NLB d.d.. Zaradi zmanjšanja prometa v gostinski dejavnosti in zmanjšanja sponzorskih sredstev (RTH) ga ni mogel vrniti. Skupni znesek dolga znaša cca 17.000 € brez obresti, kegljaški klub pa je upnico zaprosil za odpis pripadajočih obresti.

Z  zagotovitvijo sredstev za poplačilo kredita Kegljaškega kluba Hrastnik bo občina zavarovala društveno premoženje. "Prepričan sem, da si nihče ne želi, da bi banka kegljišče zasegla in ga prodala pod svojimi pogoji. V gradnjo je bilo vloženih veliko prostovoljnih ur prizadevnih športnih delavcev in tudi sredstev številnih podpornikov kegljanja," je dejal župan. "Občina bo svojo terjatev takoj vpisala v zemljiško knjigo in s tem javna sredstva zavarovala, da ne bi ob morebitni odtujitvi prišlo do oškodovanja."

Župan Miran Jerič je ob tem še enkrat poudaril, da ne gre za nikakršno potuho neodgovornemu delovanju vodstva kluba, saj pričakuje, da bodo po natančni preiskavi vsi vpleteni tudi odgovarjali za svoja dejanja. Objekt, v katerem se izvaja dejavnost v javnem interesu na področju športa, pa bo še naprej ostal v lasti kluba, ob morebitnem prenehanju njegovega delovanja pa bi na osnovi veljavne zakonodaje prešel v last lokalne skupnosti.

 

 

Posvet o problematiki TET

Župan občine Hrastnik Miran Jerič se je 8. decembra 2014 v Trbovljah udeležil delovnega posveta, ki ga je vodil predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar. Posvet je bil namenjen predvsem iskanju rešitev problematike nastale zaradi razmer v Termoelektrarni Trbovlje (TET). V razpravi o iskanju kratkoročnih rešitev so se razpravljalci, med katerimi so bili tako predstavniki vlade, gospodarstva kot civilne družbe, osredotočili na možnosti prezaposlitve ter na nove podjetniške možnosti v regiji.

 


Župan Miran Jerič je na posvetu izrazil obžalovanje, da prejšnja vlada ni obravnavala poročila delovne skupine za pripravo kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov in dolgoročne strategije na področju zasavske energetike. Po njegovem mnenju bi odgovoren lastnik to poročilo moral obravnavati ter ugotoviti, ali so predlagani ukrepi smiselni in ne nazadnje odločiti, kaj je realno ohraniti znotraj energetske lokacije in kaj ne.

Poudaril je, da je treba v primeru TET storiti vse, da se prepreči stečaj in da se znotraj TET najdejo zdrava jedra vsaj v postopku likvidacije. Ključno je, da se ohrani čim več delovnih mest v energetiki in da bi omogočili prezaposlitev čim več delavcev termoelektrarne. Direktor ELES-a Aleksander Mervar je najavil možnosti prezaposlitve več kot 50 ljudi iz TET-a oz. Zasavja.

Jerič je vlado znova pozval naj pospeši postopke za projekt izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi. Opozoril je, da mora država razčistiti, ali je koncesionar, ki mu je bila podeljena koncesija izrabe vode na tem območju, sploh sposoben zgraditi hidroelektrarne. Če jih ni, je potrebno po postopkih, ki veljajo na tem področju, prekiniti koncesijsko pogodbo in izbrati novega koncesionarja in čim prej podpisati novo koncesijsko pogodbo.

Župan Hrastnika je vlado tudi opomnil, da pričakujejo zadostna sredstva za strokovno in varno zapiranje rudnika, za sanacijo degradiranih površin in ustrezen kadrovsko-socialni program. Premierja je tudi prosil, naj vlada preuči možnosti za spremembo zakona o financiranju občin. Izpostavil je, da bi se morala pri financiranju občin upoštevati tudi področji sociale in okolja. Pred leti določena metodologija za določanje višin občinskih proračunov pri številnih občinah, ki se soočajo s socialnimi problemi, ne zdrži več. Na osnovi tako določene metodologije nastajajo namreč ogromne razlike v višini povprečnine na prebivalca v Sloveniji, poraba sredstev pa je silno različna. Dejal je še, da se poleg blaženja socialne stiske občanov v Hrastniku soočamo tudi z okoljskimi bremeni za katere namenjamo več sredstev kot druge občine.

Na posvetu je bila oblikovanja koordinacijska skupina, ki se bo pod vodstvom poslanca Marjana Dolinška s pristojnimi strokovnjaki sestajala mesečno s ciljem povečevanja števila delovnih mest in podjetij ter povečevanja konkurenčnosti in uspešnosti obstoječih podjetij kot tudi ohranitvi energetike v regiji.

V kabinetu vlade so zapisali, da bo koordinacijska skupina, ki bo na vsake tri mesece poročala predsedniku vlade, prav tako iskala možnosti umestitve turizma kot nove gospodarske dejavnosti ter izboljšanju stanja okolja in odpravi negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje kot tudi izboljšanju prometnih povezav. Dodali so še, da je vlada v preteklih tednih v okviru svojih zmožnosti poskušala narediti čim več, pri čemer je za pomoč pri hitrem in učinkovitem reševanju kadrovske problematike TET-a pozvala podjetja znotraj energetske panoge.

Foto: Nebojša Tejić/STA

Energetska sanacija šole je varna

Na Osnovno šolo narodnega Heroja Rajka so se obrnili aktivisti Društva Eko krog, ki so izrazili zaskrbljenost glede zdravja otrok med potekom del ob energetski sanaciji šole. Občina Hrastnik je kot investitor in naročnik del vsa opozorila glede morebitnega vpliva na zdravje otrok skrbno preučila in še enkrat preverila skladnost z okoljskimi in zdravstvenimi predpisi tako pri projektantu kot pri izvajalcih, ki zatrjujejo, da zdravje otrok med obnovo šole nikakor ni ogroženo. Glede na nadaljnji terminski plan obnove smo od izvajalca in pooblaščenega nadzora zahtevali, da se poleg vseh obveznih zakonskih predpisov pri prenovi upoštevajo tudi vsa priporočila ustreznih zdravstvenih organizacij, ki na prvo mesto postavljajo zdravje otrok in zaposlenih.

Energetska sanacija objektov Osnovne šole NH Rajka Hrastnik je izjemno pomemben projekt katerega namen je izboljšati delovne in bivalne pogoje učencev in zaposlenih v šoli in hkrati tudi zmanjšati potrebo po energiji za obratovanje objekta. Projektne rešitve, ki jih je pripravilo projektantsko podjetje AKA d.o.o. Trbovlje s sodelavci, predvidevajo uporabo sodobnih, okolju prijaznih materialov, ki jih v svojih razpisih priznavajo tudi EKO Sklad RS in ministrstva oz. kohezijski sklad. Le-ta zagotavlja tudi velik delež sofinancerskih sredstev za izpeljavo tega cca 1,5 mio EUR vrednega projekta.  

Občina Hrastnik je izvedbo del oddala usposobljenim izvajalcem z ustreznimi dovoljenji in licencami za delo. Izvedbo del nadzira tehnični nadzor kot tudi pooblaščenec za varstvo pri delu. Izvajalci so dolžni izvajati dela v skladu s predpisi.
    
- V projektu  predvideni materiali morajo ustrezati vsem okoljskim predpisom in zdravju ne smejo biti škodljivi. Ne glede na to dejstvo smo ob vaši prejeti pobudi zahtevali dodatna pojasnila in predložitev certifikatov za materiale, ki se uporabljajo pri energetski sanaciji šole. Projektantska hiša nam je posredovala pojasnilo glede kamene volne Knauf Insulation, ki se uporablja za izolacijo fasade. Material ima pridobljena certifikata RAL in EUCEB, ki dokazujeta, da material niti po najzahtevnejših evropskih zdravstvenih standardih ni v nobenem primeru označen, kot zdravju nevaren.

RAL in EUCEB sta krovna dokumenta, ki veljata za vse mineralne vlaknaste materiale Knauf Insulation in s tem seveda tudi za kameno volno:

•    RAL certifikat, ki v osnovi velja za nemško tržišče, je certifikat, katerega zahteve izpolnjuje vsa kamena volna Knauf Insulation, potrjuje izpolnjevanje najstrožjih zahtev biotopnosti vlaken kamene volne, s čimer je dokazana zdravstvena neoporečnost vlaken kamene volne. Izdelki z oznako RAL so deklarirani kot biorazgradljivi in zato zdravju neškodljivi, hkrati pa okolju prijazni.

•    EUCEB predstavlja Evropski odbor za certificiranje produktov iz mineralne volne, neprofitno združenje, čigar glavni namen je prostovoljno potrjevanje ustreznosti vlaken iz mineralne volne s členom Q smernice 97/69/EC. EUCEB je evropski certifikat, ki potrjuje zdravstveno neoporečnost in biorazgradljivost produktov iz mineralne volne. V teh dokumentih so navedene vse naše recepture (npr. Stone wool HPC 1, PR 1.20, HF 8/3, …) po katerih (so) se kadarkoli izdelovali vsi naši produkti iz kamene volne. Najpogosteje se uporablja receptura imenovana HPC 1, vendar se lahko glede na morebitne drugačne vhodne sestavine uporabi tudi katera od drugih navedenih receptur, obvezno pa je za vse uporabljene recepture (in s tem končne produkte) dokazana zdravstvena neoporečnost s certifikatom EUCEB.

- Dela na fasadi trakta C (stari del) so se začela po končani vgradnji novih oken, ki so v času pouka zaprta, saj se prezračevanje prostorov opravi pred poukom. Gradbišče je ograjeno in predpisano označeno, kar mimoidočim in učencem preprečuje dostop neposredno do gradbišča. Gradbeni odri se dnevno čistijo, odpadki gradbenega materiala se dnevno odvažajo, nov uskladiščen material pa je zaprt z nepremočljivo folijo. Kontrolo nad izvajanjem varnostnih ukrepov poleg odgovornega nadzornika izvaja tudi pooblaščenec za varstvo pri delu.

- Izvajalec krovsko kleparskih del je usposobljen za delo z azbestnimi materiali, ima za to licenco in na posebej pazljivo ravnanje je bil opozorjen s strani nadzora in pooblaščenca za varstvo pri delu. Dela na obnovi strehe na traktu C (stari del šole) so potekala v skladu z Uredbo o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS št. 60/06) Po dogovoru so bila vsa okna na šoli zaprta.

- Dinamika izvajanja del v največji meri upošteva specifiko izvajanja delovnih procesov v šoli in obratno. Po dogovoru z vodstvom šole se v tem zaključnem obdobju izvajajo dejavnosti izven šolskega prostora (ekskurzije, ...), da dela čim manj motijo pouk.

Okoljska osveščenost in nujnost zmanjševanja potrebe po energiji za ogrevanje objektov se v zadnjem obdobju v širšem slovenskem prostoru in tudi Zasavju kažeta v pospešenem investiranju javnega in zasebnega sektorja v energetske prenove objektov. Tovrstne ukrepe predpisuje tudi lani prejeti Odlok o načrtu za kakovost zraka za območje Zasavja. Vrsta objektov je že bila sanirana in v veliki meri z enakimi materiali, kot se uporabljajo na šoli.

Stari del objekta bo v celoti dokončan do 10.7.2014, v času počitnic bo potekala prenova veznega dela šole in vhodni del ter severna fasada, vključno s pripadajočim delom strehe novega dela bosta dokončana med počitnicami letos, drugi del novega dela šole in telovadnica pa bosta prenovljena med počitnicami v letu 2015.

 

 

 

Stavka rudarjev in shod v njihovo podporo

Stavka rudarjev v Rudniku Trbovlje Hrastnik (RTH) se je 10. marca 2014, kljub jutranjem sestanku z ministrom Omerzelom, začela. Rudarji so bili popoldne sicer obveščeni, da so dobili preostali del plač, odpravnin pa ne, zato nadaljujejo s stavko. V podporo rudarjem je pred rudnikom organiziran shod, ki so se ga udeležili tudi župan občine Hrastnik in oba podžupana. Župan Miran Jerič je poudaril, da se mora denar za rudarje najti takoj in da mora država sprejeti odločitve, ki bodo zagotavljale, da bo energetika eden od temeljev razvoja Zasavja tudi v prihodnje.

 


Župan je izrazil odločno podporo stavkajočim rudarjem. Dejal je, da se dogaja najbolj črn scenarij, za katerega je do zadnjega upal, da se ne bo zgodil. Spomnil je, da lokalna skupnost že več let opozarja, da mora država zagotoviti sredstva za ustrezen kadrovsko-socialni program, za poplačilo kreditov, strokovno in varno zapiranje rudnika ter sanacijo degradiranih površin.

Poudaril je, da se mora denar za aktivne in pasivne oblike razreševanja najti takoj. Povedal je še, da občina Hrastnik sicer podpira spremembe Zakona o postopnem zapiranju RTH, a opozoril, da za leti 2014 in 2015 ni predvidenih dodatnih sredstev in na ta način je onemogočeno izvajanje ustreznega kadrovsko socialnega programa, na kar je nazadnje opozoril predsednico vlade prejšnji teden. Zaključil je, da čim prej pričakuje ustrezne in odgovorne odločitve države, ki bodo zagotavljale perspektivo knapovskih družin in razvoj regije tudi v prihodnje.

 

 

 

Župan predsednico vlade poziva k takojšnji ureditvi položaja rudarjev

Župan občine Hrastnik Miran Jerič predsednico vlade Alenko Bratušek poziva k takojšnji ureditvi položaja rudarjev Rudnika Trbovlje-Hrastnik. V pismu, ki ga je na kabinet predsednice vlade naslovil 7. marca 2014, vnovič poziva vlado naj k reševanju težav presežnih delavcev pristopi takoj in naj se že sedaj zagotovi denar za izvajanje ustreznega kadrovsko socialnega programa. Premierko tudi opozarja, naj ne dopusti, da se izvede popolna razprodaja premoženja RTH, ki je pomembno za razvoj lokalne skupnosti. Vsebino pisma objavljamo v nadaljevanju:

 

 

Spoštovana gospa predsednica,

v občini Hrastnik podpiramo predlog Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje Hrastnik (RTH) in razvojnem prestrukturiranju regije, ki ga je sprejela Vlada RS na seji 27. februarja 2014 ter ga poslala v obravnavo in sprejem v DZ. Vendar pa vas moramo ob tem opozoriti na nekatere ključne pomanjkljivosti.

RTH se je znašel v brezihodnem položaju predvsem zaradi 48. člena ZUJF-a, ki je nesorazmerno posegel v sredstva, ki jih je Vlada RS ob sprejemu Srednjeročnega programa postopnega zapiranja RTH že namenila za pokrivanje stroškov zapiranja rudnika v letih 2012 do 2015. Dodatna sredstva, ki so nujna za poplačila kreditov, strokovno in varno zapiranje rudnika ter seveda ustrezno sanacijo degradiranih površin, so po novem predlogu zakona predvidena šele v letih 2016-2018. Za letošnje in prihodnje leto dodatnega denarja ni predvidenega in na ta način je onemogočeno izvajanje ustreznega kadrovsko socialnega programa.

Denar za 261 rudarjev pa je treba zagotoviti že zdaj, pri čemer že ves čas opozarjamo, da samo z odprodajo premoženja to ne bo izvedljivo. Predlagamo, da se denar za reševanje težav presežnih delavcev zagotovi znotraj sprememb in dopolnitev zasavskega zakona. V vseh teh letih noben rudar ni končal neposredno na zavodu, ampak so se za presežne delavce izvajale pasivne in aktivne oblike razreševanja.

Spoštovana predsednica,

prosimo vas, da ne dopustite, da bi se rudarji znašli na cesti. Črn scenarij, kot se odvija sedaj, spravlja številne rudarje in njihove družine v obup. Bojimo se, da bo takšno ravnanje spravilo rudarje v jame in da bomo gledali prizore kot smo jih bili vajeni pred desetletji, ko so se knapi borili za svoje pravice. V pravni in demokratični državi Sloveniji si v teh časih tega ne smemo in ne moremo privoščiti.

Prosimo vas tudi, da ne dopustite, da se izvede popolna razprodaja premoženja RTH, ki je pomembno za razvoj lokalne skupnosti. Ta zemljišča in ostalo premoženje, ki je pomembno za delovanje društev, organizacij in za izboljšanje kvalitete življenja občank in občanov, bi vlada morala prenesti na lokalne skupnosti. Podlaga za to je tako v sklepu vlade o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za Hrastnik, Radeče in Trbovlje, kot tudi v Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Premoženje, ki pa ga lokalna skupnost ne rabi za razvoj naj se odproda v razumnem času, da bo prodaja premišljena in transparentna.

Prepričan sem, da se vsi skupaj dobro zavedamo odgovornosti, ki nam je naložena ob težki nalogi zapiranja rudnika. Vsem težavam in katastrofam navkljub so naši rudarji vedno z dvignjenimi glavami povedali, da so zasavski knapi. Zdaj jih ta njihov pregovorni optimizem razumljivo zapušča. Prav bi bilo, da se več kot dve stoletji dolga tradicija, ki je zgradila naše doline, konča na človeka dostojen način in s trdno podlago za razvoj prihodnjih generacij.

S spoštovanjem,

Miran Jerič
župan občine Hrastnik

 

 

Sestanek županov pri predsednici vlade

Župani vseh treh zasavskih občin Miran Jerič, Vili Treven in Matjaž Švagan so se 5. februarja 2014 na najvišji vladni ravni pogovarjali o prihodnosti zasavske energetike. Na sestanku s predsednico vlade Alenko Bratušek in ministroma Samom Omerzelom in Dejanom Židanom sta se jim pridružila še župana Litije in Laškega, na ločenem sestanku na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor pa sta sodelovala tudi direktor Termoelektrarne Trbovlje Franci Blaznek in direktor Rudnika Trbovlje-Hrastnik Bojan Jelen. Tako predsednica vlade kot oba ministra so zagotovili, da podpirajo paketno reševanje zasavske energetike.

Župani so že v zahtevi za sestanek opozorili, da celotna zasavska regija že več let od države Slovenije zahteva, da se na področju zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik in celotne energetike v Zasavju zagotovijo dolgoročne sistemske rešitve. Znova so zahtevali, da se pripravi program, ki bo zagotavljal ustrezen kadrovsko socialni program za rudarje ter program, ki bo omogočil strokovno, varno zapiranje rudnika in seveda ustrezno sanacijo degradiranih površin.

Glede gradnje hidroelektrarn na srednji Savi so ponovno izpostavili, da so koncesijska pogodba in nabor ukrepov usklajeni ter da je tudi cesta Hrastnik-Zidani Most, ki je pomembna tako za gradnjo hidroellektraren kot tudi za izboljšanje razvojnih, prometnih in okoljskih potencialov Zasavja, že umeščena v državni prostorski načrt.
 
Župani so opozorili na počasnost sprejemanja odločitev in dokumentov, ki so osnova za te projekte. Predsednica vlade jim je zagotovila, da bo odločno vztrajala na tem, da mora vsak nosilec odločanja tako na državni ravni kot tudi na ravni vodstev energetskih podjetji, kvalitetno, odgovorno in učinkovito sprejemati svoje odločitve ter realizirati vladno politiko na posameznih sektorjih.

 

 

 

Župani zahtevajo sestanek s premierko o energetiki v Zasavju

Župani vseh treh zasavskih občin Miran Jerič, Vili Treven in Matjaž Švagan so 10. januarja 2014 na predsednico vlade Alenko Bratušek naslovili pismo v katerem zahtevajo nujni sestanek o problematiki Rudnika Trbovlje-Hrastnik in energetike v Zasavju. Župani opozarjajo, da nepremišljenih potez, ki ogrožajo razvoj celotne regije, nočejo in ne morejo sprejeti. Vsebino pisma objavljamo v nadaljevanju:

 

Spoštovana gospa predsednica,

začel se je odvijati najbolj črn scenarij za zasavske rudarje, proti kateremu smo se ves čas borili in za katerega so nam vsi pristojni zagotavljali, da do njega ne bo prišlo. Vse kaže, da bo še pred koncem meseca odpoved o zaposlitvi prejelo 135 oseb s seznama presežnih delavcev, ki ga pripravljajo na Rudniku Trbovlje-Hrastnik (RTH). Tako na ravni posameznih lokalnih skupnosti, kot tudi na ravni celotne zasavske regije že več let od države Slovenije zahtevamo, da se na področju zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik in celotne energetike v Zasavju zagotovijo dolgoročne sistemske rešitve. Na rokohitrske rešitve, kot se odvijajo sedaj, nočemo in ne moremo pristati, saj ogrožajo razvoj celotne regije.

Ves čas že opozarjamo, da je nujna čimprejšnja sprememba zasavskega zakona. Tudi na zadnjem sestanku ob koncu minulega leta smo predstavniki zasavske regije na sestanku o prihodnosti energetike v Zasavju z ministroma Omrzelom in Stepišnikom poudarili, da je jasno, da sanacija do leta 2015 ne more biti končana, mora pa se pripraviti program, ki bo zagotavljal ustrezen kadrovski program in omogočil strokovno, predvsem pa varno zapiranje rudnika ter seveda ustrezno sanacijo degradiranih površin. Pristojni so na svoje obljube o iskanju ustreznih rešitev očitno pozabili, saj odpuščanje rudarjev prav gotovo ne pomeni konstruktivnega izvajanja kadrovskega programa in zagotavljanja novih možnosti za presežne delavce.

Po Zasavskem zakonu bi morali v lanskem letu prejeti 14 milijonov evrov, s sprejetjem Zakona o uravnoteženju javnih financ pa je država Rudniku namenila le 5 milijonov evrov. To po našem mnenju ogroža strokovno, kvalitetno, predvsem pa varno zaprtje rudnika. Če namreč rudnik ni kvalitetno in strokovno zaprt, se nam lahko zgodi v prihodnje tudi kakšna posledica na površini. Zahtevali smo, da se zakon v celoti izvede tako, kot je bil v parlamentu sprejet.

Čim prej moramo sprejeti tudi odločitve o razvoju celotne energetike v Zasavju. Kljub vsem opozorilom in sestankom, ki so se zgodili v preteklih letih, nujno potrebne odločitve, ki bi nakazala prihodnjo smer razvoja regije, še vedno ni. Vlada RS je že junija lani ob sprejemu Programa ukrepov za posebno problemsko območje občin Trbovlje, Radeče in Hrastnik sprejela tudi sklep, da bo resorni minister pristojen za infrastrukturo in prostor imenoval delovno skupino, ki bo v pomoč Vladi RS pri odločanju o prestrukturiranju energetike v Zasavju in da se do 31. decembra 2013 pripravi predlog srednje- in dolgoročnega načrta o prestrukturiranju energetike v Zasavju. S sprejemom navedenih sklepov je Vlada sporočila, da se zaveda problematike energetike v Zasavju, vendar parcialne rešitve, do katerih očitno prihaja v zadnjih dneh, zmanjšujejo verodostojnost poslovodstva RTH in s tem tudi države. Zavedamo se namreč, da je država tista, ki mora kot odgovorna lastnica sprejeti ukrepe za čim hitrejše reševanje težav zasavske energetike in omilitev škodljivih posledic, ki pa jih bomo najbolj občutili prav prebivalci Zasavja.

Nejasna usoda zapiranja rudnikov, nujnost ustrezne sanacije zunanjih rudniških površin  ter prestrukturiranja energetike v Zasavju, ki bo omogočil njen nadaljnji razvoj, so ključni razvojni dejavniki zasavske regije, povezani tudi z delovnimi mesti. Že zgoraj omenjeni vladni program začasnih ukrepov razvojne podpore za Hrastnik, Radeče in Trbovlje predvideva ustvarjanje približno 260 novih delovnih mest v petih letih, s tem da so v program vključene tudi Radeče, sedaj pa se nam z enim samim zamahom ukinja od 130 do 140 zaposlitev. Med ljudmi krožijo celo govorice, da podobna usoda do poletja čaka še nadaljnjih 120 rudarjev. Takšen razvoj dogodkov že vnaprej izničuje razvojni program in takšna situacija je za nadaljnji razvoj regije nevzdržna.

Spoštovana predsednica,

Prebivalci Zasavja od vlade in države upravičeno pričakujemo hitre in jasne odgovore glede prihodnjega razvoja regije. Prav ta negotovost, za katero se zdi, da je prešla že v vse pore našega življenja, poleg težke gospodarske in socialne situacije med ljudmi v regiji ubija še zadnje vzdihljaje optimizma, ki je nujno potreben pri zmanjševanju zaostanka v razvoju, ustvarjanju novih delovnih mest in vzpostavljanju pogojev za dolgoročni razvoj.

Zavedamo se, da je situacija v državi kritična in zahteva vaše polno angažiranje, toda kljub temu zaradi resnosti situacije upravičeno pričakujemo, da boste še v tem mesecu našli termin za sestanek s predstavniki zasavske regije. Pričakujemo, da nas boste seznanili z odločitvami vlade v zvezi z razvojem energetike v Zasavju in predstavili vaše poglede na nadaljnji razvoj Zasavja.

S spoštovanjem,

župan občine Hrastnik                 
Miran Jerič

Župan občine Trbovlje
Vili Treven

Župan občine Zagorje ob Savi
Matjaž Švagan

 

 

Nadaljevanje investicije v regijski center za ravnanje z odpadki

Župani Hrastnika, Litije, Radeč, Trbovelj in Zagorja ob Savi so Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 20. decembra 2013 pisno pozvali naj podata zavezujoče stališče glede nadaljevanja investicije v Regijski center za ravnanje z odpadki v Zasavju (CEROZ – II. faza) na Uničnem.  Obstaja namreč tveganje, da bo investicija v evropski kohezijski projekt, v katerem sodelujejo zgoraj omenjene občine, ogrožena zaradi Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, ki zahteva 300 metrski pas od roba odlagalnega polja do prvega stanovanjskega objekta.

 



Na območju občine Laško, na drugi strani hriba pri odlagališču na Uničnem, je hiša, ki je od  predvidenega roba tretjega odlagalnega polja oddaljena 284 m zračne linije. Če gledamo reliefno razdaljo merjeno po terenu pa je razdalja bistveno večja. Župani zato v pismu od organa upravljanja želijo dobiti opredelitev glede nadaljnjih možnosti reševanja problematike. Predlagajo spremembo Uredbe o odlaganju odpadkov oziroma potrditev metodologije za izmero razdalje med odlagališčem in stanovanjskim objektom pri čemer se upošteva reliefna in ne zračna linija.

Po besedah župana občine Hrastnik Mirana Jeriča ta problem poznajo vsi, tri leta ga skupaj rešujejo. Povedal je, da je odredba o odlagališčih že tretjič v javni obravnavi. Vsakokrat so podali pobudo, da se najde rešitev, vendar zaenkrat še ni bila sprejeta. Lahko se zgodi, opozarja župan, da ne bodo mogli zgraditi tretjega odlagalnega polja s kapaciteto 240 tisoč kubikov, ampak samo s kapaciteto 150 tisoč kubikov. To pa je sprememba cilja, ki so ga s tem projektom predstavili evropski komisiji in tudi sprememba kazalnikov, ki jih bodo dosegli na tem področju. Jerič je sicer še pojasnil, da je bil prostorski načrt za umeščanje odlagališča v Uničnem sprejet že leta 1989, torej še pred veljavnostjo omenjene uredbe.

V pozivu ministrstvoma so župani zaprosili tudi za stališče glede upoštevanja Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata. Tudi na tem področju se je v fazi izvajanja projekta, po že pridobljenem gradbenem dovoljenju, zakonodaja spremenila. Pas oddaljenosti kompostarne od ostalih javnih objektov se je razširil, kar ponovno posega v realizacijo in finančno konstrukcijo projekta. Nova določila lahko povzročijo nesorazmerno visoke stroške preprojektiranja in izvedbe, v skrajni fazi pa lahko izvedbo tudi onemogočijo.

Župani v pismu še opozarjajo, da je projekt na kritični točki, ko je praktično nemogoče zapreti finančno konstrukcijo, glede na zmanjšane količine odpadkov pa tudi zagotoviti ekonomiko delovanja centra in posledično zagotavljati kvalitetne storitve za sprejemljivo ceno občanom, o čemer so resorno ministrstvo večkrat opozorili. Ceroz je pričel s svojim delom junija 2005. Od takrat pa do danes so se količine ostanka mešanih komunalnih odpadkov drastično zmanjšale, kar je seveda z okoljskega vidika pozitivno, manj pa z ekonomskega. K temu so pripomogli koncepti ločenega zbiranja odpadkov na izvoru in tudi Uredba o ravnanju z biorazgradljivimi odpadki.

Poleg tega so se namenska sredstva EU za Kohezijsko politiko zaradi nižjih pogodbenih vrednosti znižala, znižala se je tudi vrednost sofinanciranja države, razlika pa naložila v breme občinam oziroma občinskim proračunom. Delež občin se je nerazumljivo povečal, zagotavljanje potrebnih sredstev pa predstavlja prekomerno obremenitev občinskih proračunov občin partneric v projektu.
V vmesnem času od načrtovanja projekta do danes je bila občinam kot vir zmanjšana tudi taksa, ki po odločbi Ustavnega sodišča sedaj pripada samo občini, kjer je odlagališče, v tem primeru torej občini Hrastnik. Vrednost takse, ki se je nakazovala občinam se je v letih 2009-2013 zmanjšala za več kot 1,3 milijona evrov. Pri tem je treba poudariti, da bi z višino izgubljene takse, ki je bila v finančni konstrukciji zagotavljanja virov pri vseh občinah, lahko pokrili manjkajoči delež sredstev na projektu.

Povečanja finančnega bremena občine ne zmorejo v celoti zagotoviti samostojno brez ostalih  dodatnih virov financiranja s strani Republike Slovenije, zato župani pričakujejo, da bodo čimprej pristopili k podpisu novih sofinancerskih pogodb, skladno z izdanimi odločbami, pri tem pa želijo, da se ponovno preveri izračun finančne vrzeli in nadomesti delež izgubljene takse s povečanjem deleža sredstev iz proračuna RS. Smatrajo namreč, da so do povrnitve izgubljene takse upravičeni, kar potrjuje tudi odločitev Ustavnega sodišča.

 

Fotografija: Branko Klančar

 

 

Hrastnik WiFi

Uporabniki brezžičnih omrežij ste v mesecu decembru na seznamu razpoložljivih omrežij na vaših prenosnih napravah verjetno že opazili omrežje občine Hrastnik. Hrastnik WiFi je dostopen v središču Hrastnika in Dola ter nam omogoča brezplačni dostop do interneta za dve uri na dan. Hrastnik WiFi tako občankam in občanom, obiskovalcem in turistom z minimalno hitrostjo prenosa 1 Mbit/s (download) ponuja sodobno uporabniško izkušnjo dostopa do širokopasovnega interneta.

 

S signalom Hrastnik WiFi smo prednostno pokrili območja, kjer se zadržuje največ ljudi in kjer se odvijajo večje prireditve. Signal je viden v ožjem središču Hrastnika, v okolici Delavskega doma, v celotnem športnem parku na Logu, v hrastniški osnovni šoli, v športni dvorani Hrastnik, na tržnici in pri Mladinskem centru, pri občinski stavbi, v središču Dola pri Hrastniku, pri dolskem gasilskem domu, v dvorani Dolanka in okolici in na podružnični šoli na Dolu.

Omrežje potrebuje vidni kontakt do oddajnikov, ki so jih strokovnjaki iz podjetja T.R.I. d.o.o. namestili na več kot 30 lokacijah po občini. Na področju z WiFi signalom se lahko priklopite z dlančniki, GSM aparati in prenosniki, ki podpirajo dostop z WLAN-om. Tega na napravah aktivirajte in pojavi se vam naslov brezžičnega omrežja (SSID) Info WiFi. Na vstopnem portalu izberete brezplačni dostop in že ste na internetu.

Dostop je omejen na dve uri na dan, vendar se lahko na omrežje priklopite večkrat po manj časa. Na vstopnem portalu lahko najdete tudi koledar vseh prireditev v občini Hrastnik in koristne povezave na nekatere organizacije, ki pokrivajo področja turizma, športa, kulture in mladih. Dostop do teh informacij je časovno neomejen.

Občina Hrastnik se pridružuje slovenskim in tujim občinam ter mestom, ki takšen dostop do svetovnega spleta že omogočajo. Upamo, da bo tudi možnost uporabe brezžičnega omrežja občini prinesla nov informacijski zagon, še posebej na področju uporabe in razvoja novih mobilnih informacijskih tehnologij. S tem dodajamo nov kamenček v mozaik naših prizadevanj za vzpostavitev spodbudnega in kreativnega okolja,  ki bo v našo sredino pritegnil nove razvojne programe.

Minister Židan v Hrastniku

Občino Hrastnik je 4. decembra 2013 na povabilo Območne organizacije SD Hrastnik obiskal minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Ministra sta sprejela tudi župan občine Hrastnik Miran Jerič in podžupan Soniboj Knežak. Sogovorniki so se dotaknili različnih tem, med drugimi davka na nepremičnine, gradnje hidroelektrarn na srednji Savi, odloka za izboljšanje kakovosti zraka v Zasavju in delovanja regijskega centra za ravnanje z odpadki.

 


Župan je ministru na kratko predstavil občino Hrastnik in izpostavil, da bo naša občina, ki je trenutno 13. najuspešnejša občina po črpanju evropskih sredstev, po letu 2016 zaradi davka na nepremičnine v velikih težavah, saj bomo izgubili velik del investicijskih sredstev. Grozi nam izpad sredstev v višini dobrega pol milijona evrov, zato je župan ministra Židana pozval naj vlada najde kakšne rešitve za omilitev tega izpada pri spremembi zakona o financiranju občin. Minister je predlagal, da se pripravijo konkretni predlogi, ki bi jih skušali umestiti v prihodnjo koalicijsko pogodbo.

Glede gradnje hidroelektrarn na srednji Savi se je župan zahvalil ministru, da so se v času njegovega mandata končno uskladili koncesijska pogodba in nabor ukrepov. Jerič je ponovil stališče, da so pogoj za graditev hidroelektrarn vsi od 54 projektov, ki so v naboru, in ne samo graditev glavne ceste G2 Hrastnik-Zidani Most, pri kateri se najbolj zatika. Minister Židan je povedal, da so vprašanja, ki se dotikajo njegovega ministrstva pri tem projektu, ustrezno rešena. Kar se tiče ceste in ostalih zadev, ki spadajo pod pristojnost drugih ministrstev, pa je obljubil, da se bodo predvidoma še v tem letu odprta vprašanja skušala dokončno rešiti na skupnem sestanku s premierko Bratuškovo.

Minister Židan je izrazil zadovoljstvo, da je občinski svet sprejel Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Zasavja, ki ga je pripravilo ministrstvo v sodelovanju z občinami. Kar se tiče financiranja ukrepov je minister dejal, da je optimist. Povedal je, da bo vlada odlok obravnavala še v tem letu in da bi bili lahko prvi razpisi za izvajanje ukrepov za zmanjšanje koncentracij trdnih delcev v zraku pripravljeni že v začetku prihodnjega leta.

 

 

Raziskava o izpostavljenosti težkim kovinam

(Hrastnik, 7. november 2013) Občina Hrastnik je lani naročila raziskavo o izpostavljenosti prebivalcev občine Hrastnik težkim kovinam v tleh in živilih rastlinskega izvora. Rezultate raziskave bodo obravnavali občinski odbori, v najkrajšem možnem času pa bo v sodelovanju s strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, ki so raziskavo opravili, izvedena tudi javna predstavitev in interpretacija rezultatov.

Iz zaključkov raziskave sicer izhaja, da uživanje doma pridelane zelenjave pri odraslih prebivalcih občine Hrastnik tudi pri ekstremnih jedcih (97,5 percentila) ne presega sprejemljivih dnevnih vnosov nobene od težkih kovin in ne predstavlja tveganja za zdravje odraslih. Le pri malčkih (2-3 leta) je tedenski vnos kadmija pri ekstremnih jedcih lahko malo povišan in tako na meji sprejemljivega.

Večina težkih kovin je naravno prisotnih v tleh, nahajajo pa se praktično povsod v okolju. Nekatere izmed njih so esencialne in so potrebne za normalno rast in razvoj organizma, spet druge so toksične že v minimalnih količinah. Nekatere kovine, ki se v okolju pojavljajo kot posledica človekove aktivnosti, pomenijo potencialno nevarnost za človekovo zdravje, saj lahko s prehranjevalno verigo preidejo v organizem.

Izračuni kažejo, da so bile v večini vzorcev tal presežene opozorilne vrednosti za kadmij, a niso dosegle kritične vrednosti in v po enem vzorcu presežene kritične vrednosti za arzen in cink. V živilih rastlinskega izvora s področja občine Hrastnik so bile v treh vzorcih korenja presežene vrednosti za kadmij, v solati so bile presežene mejne vrednosti za kadmij v enem vzorcu, kot jih določa Uredba komisije (ES) št. 1881/2006.

Raziskovalci opozarjajo, da rezultati raziskave sicer prispevajo k podatkom o okolju in potencialnem tveganju za zdravje prebivalcev občine Hrastnik, vendar vzorčenje zemlje in le dveh vrst vrtnin na 30 lokacijah ne omogoča zanesljive ocene tveganja za zdravje za celotno populacijo in občino.

Končno poročilo o opravljeni raziskavi Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana je v celoti dostopno na >>>tej povezavi<<<.

Energetska sanacija osnovne šole

Občina Hrastnik je 25. oktobra 2013 prejela sklep Ministrstva za infrastrukturo in prostor, da je upravičena do nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike za energetsko sanacijo OŠ narodnega heroja Rajka v višini dobrega milijona evrov. Celotna naložba je po tem razpisu vredna 1,8 milijona evrov, predvideva pa izolacijo fasade in stropov, zamenjavo stavbnega pohištva ter prenovo toplotne postaje.

 



Iz sklepa ministrstva je razvidno, da so do sofinanciranja upravičeni tisti projekti, ki po skupnih merilih ocenjevanja dosežejo najmanj 30 točk. Vloga Občine Hrastnik je dosegla 60,67 točk, kar po besedah župana občine Hrastnik Mirana Jeriča dokazuje, da so prijavili dober projekt.

V okviru zasledovanja ciljev trajnostnega razvoja občina vse aktivnosti usmerja v energetsko sanacijo javnih objektov in v zmanjševanje s tem povezanih stroškov. Prenova šole je tako ena izmed prioritet občine, saj je šola sedaj energetsko zelo potratna, kar pomeni visoke stroške ogrevanja na letni ravni. Z energetsko sanacijo so bo poraba energije za ogrevanje prostorov in vode predvidoma zmanjšala za več kot 60 odstotkov.

Občina Hrastnik bo v prihodnjih dneh začela s postopki za izbiro izvajalca. Z izbranim izvajalcem in vodstvom osnovne šole se bo pripravil tudi terminski načrt prenove, ki mora biti končana v letu 2015.

 

 

Davek na nepremičnine

Predlagani davek na nepremičnine bo močno oklestil proračun občine Hrastnik

 

Župan občine Hrastnik Miran Jerič se je v sredo, 23. oktobra 2013, v Celju udeležil srečanja občin z Vlado RS. Župani slovenskih občin so izrazili odločno nasprotovanje predlogu zakona o davku na nepremičnine. V Občini Hrastnik so že dlje časa aktivno vključeni v javno razpravo na to temo. Po trenutnih izračunih in podatkih Ministrstva za finance (MF) bi uvedba novega davka, ob polni uveljavitvi zakona čez tri leta, pomenila  izpad dohodka občine Hrastnik za več kot pol milijona evrov. Zakon jemlje izvirno pristojnost lokalnim skupnostim in pomeni grob poseg v njihovo suverenost.

Župan občine Hrastnik Miran Jerič opozarja, da bo z odvzemom dela tega do sedaj avtonomnega vira financiranja lokalnih potreb občina Hrastnik imela zelo omejena investicijska sredstva. Posledično bo to onemogočilo sodelovanje na razpisih za pridobitev evropskih sredstev. "Prav tako bomo morali znižati standard na področju komunalne rabe, tako vzdrževanja cest, zimske službe, parkov, bazena, prostorskega planiranja ... pa še čemu se bomo morali odpovedati."

Strokovne službe poudarjajo, da je treba nujno opozoriti na našo situacijo, ki se od večine občin po Sloveniji razlikuje. Občina Hrastnik ima relativno dobro urejeno odmerjanje in pobiranje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) ter usklajevanje evidenc z DURS-om že od devetdesetih let dalje. Takrat je skupščina občine povečala vrednost točke za odmero NUSZ, saj je ta izvirni prihodek občine predstavljal finančni vir za izvedbo Sanacijskega programa za zrak v občini Hrastnik. Občina tudi nima drugih virov, ki jih imajo nekatere slovenske občine (turistična taksa, igralniška taksa, parkirnina, povečane komunalne prispevke od novogradenj, ...), zato je bila prisiljena dosledno uveljavljati ta finančni vir.

Točka za odmero NUSZ je bila tako prilagojena zagotavljanju ustreznega komunalnega standarda občanom in izvajanju ter financiranju pomembnih okoljskih in drugih projektov, sofinanciranih s strani EU skladov. Občina danes zbere iz vseh treh virov novega davka na nepremičnine cca. 870 tisoč evrov. Po izračunih in podatkih Zveze občin Slovenije pa bo (po preteku prehodnega triletnega obdobja) občini od davka na nepremičnine ostalo zgolj 325 tisoč evrov, saj bo država od pobranega davka zadržala polovico, občina pa bo morala po novem plačevati davek na javne objekte in zemljišča v svoji lasti. Tako bo občina oškodovana za približno 550 tisoč do 600 tisoč evrov.

Na Občini Hrastnik ugotavljajo, da številne občine niso ustrezno pobirale nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč niti davka od premoženja (to dokazujejo primerjave z nekaterimi bistveno »bogatejšimi« občinami pri pobranih davkih oz. NUSZ). Iz tega razloga in ker se po novem jemlje neko povprečje, bodo Hrastničani, pa tudi ljudje v nekaterih večjih občinah (Velenje, Celje…),  močno oškodovani. Zdi se jim krivično, da bodo na nek način kaznovani tisti, ki so do sedaj za svoj razvoj zagotavljali lastna sredstva in izkoristili svoje potenciale.

Z vidika obremenitve občanov izračuni kažejo, da bodo občani Hrastnika približno enako obremenjeni kot so sedaj (razen za nove kategorije obremenitev), za občino Hrastnik in njen proračun pa to pomeni (pri že omenjenem načinu delitve davka med državo in občino ter obremenitve javnih objektov ter pri 4,9 mio evrov primerne porabe) ohromitev in  upočasnitev razvoja ter velik padec standarda javnih storitev za občane.  

Občine lahko po najnovejšem predlogu zakona stopnje davka v delu, ki pripada proračunu občine, zvišajo ali znižajo za 50 odstotkov. Župan Miran Jerič temu ostro nasprotuje: "Nedopustno je, da zakonodajalec prelaga odgovornost zvišanja davka na lokalne skupnosti in s tem sili občinska vodstva, da za zagotavljanje normalnega standarda dodatno obremenijo svoje občane. To je ob današnjih težkih gospodarskih in socialnih razmerah, sploh v naši občini, popolnoma nesprejemljivo."

V najnovejšem predlogu zakona je sicer med prehodnimi in končnimi določbami zapisano, da  se občinam za leta 2014, 2015 in 2016 zagotovi enak znesek, kot so ga občine odmerile za uporabo stavbnih zemljišč v letu 2012, zmanjšanem za znesek prihodka občine v letu 2012 iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest. To velikih težav za našo občino seveda ne odpravlja, ampak jih le prelaga na kasneje. Sicer pa tudi to vmesno obdobje ni brez finančnih posledic za občino. Tudi ta tri leta bodo morali plačevati že zgoraj omenjeni  davek na javne objekte in zemljišča v svoji lasti, kar pomeni takojšnjo obremenitev občinskega proračuna za cca. sto tisoč evrov na leto.

V občini Hrastnik zato pozivajo Državni zbor in Vlado Republike Slovenije, da bi končna oblika zakona občinam tudi po letu 2016 zagotavljala vsaj tolikšen prihodek, kot so ga odmerile za uporabo stavbnih zemljišč v lanskem letu. Presežki tega zneska pa naj se stečejo v državni proračun. Pripravljeni so prisluhniti tudi smiselnim rešitvam, ki bi na kakšen drug način, denimo z dopolnitvami zakona o financiranju občin (ZFO), omilile velikanski izpad vira financiranja občinam.

Končni cilj, ki bi ga morali zasledovati, so prepričani na Občini Hrastnik, pa je, da davek na nepremičnine ostane lokalni prihodek. Zakon v predlagani obliki namreč jemlje izvirno pristojnost lokalnim skupnostim. Z uvedbo takšnega zakona, kot je predlagan, se občine poslavljajo od zadnjega prihodkovnega fiskalnega ukrepa, s katerim so vodile aktivno prostorsko in razvojno politiko na svojem območju.

 

 

 

Obisk predstavnikov Evropske komisije v Hrastniku

Občino Hrastnik so 19. septembra 2013 obiskali predstvniki Direktorata za evropsko kohezijsko politiko in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo z visokimi gosti iz Evropske komisije - Jaderjem Caneom iz Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje in Raphaëlom Gouletom, vodjo Generalnega direktorata za regionalno politiko. Župan občine Hrastnik Miran Jerič je goste pozdravil in jim na kratko opisal glavne evropske projekte, ki se izvajajo v naši občini. Izpostavil je še, da je občina Hrastnik med 15 najuspešnejšimi občinami v Sloveniji glede črpanja evropskih sredstev.

Obisk je potekal v okviru dogodka ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo o evropski kohezijski politiki v Sloveniji v okviru Operativnih programov krepitve regionalnih razvojnih programov (OP RR) in Operativnih programov razvoja človeških virov (OP RČV) za programsko obdobje 2007-2013 z naslovom Razvojni potencial v Zasavski regiji.

Namen dogodka je seznaniti javnost o projektih sofinanciranih z evropskimi sredstvi in s tem o pozitivnih učinkih, ki jih za Slovenijo prinaša evropska kohezijska politika. Udeleženci so se tako v Hrastniku podali na Perkmandeljčev pohod skozi rudnik in si v Steklarni Hrastnik ogledali kompetenčni center za razvoj kadrov v steklarstvu. Kasneje so obiskali še podjetje Dewesoft v Trbovljah in Regionalni razvojni center v Zagorju.

 

 

Razvojna podpora za Hrastnik, Radeče in Trbovlje

Vlada RS je na redni seji, 25. julija 2013, sprejela Sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo na območju Občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje. V občinah želijo na ta način zmanjšati zaostanek v razvoju, ustvariti nova delovna mesta in spodbuditi zaposlovanje, vzpostaviti pogoje za dolgoročno gospodarsko rast, zagnati nova inovativna podjetja, spodbuditi vlaganja in izboljšati prometno in gospodarsko infrastrukturo.

Vlada je ministrstvom in vladnim službam naložila, da v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja v obdobju od 2013 do 2018 upoštevajo omenjeno območje kot prednostno pri izvajanju razvojnih politik. Vlada je sprejela tudi Program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore na tem območju v obdobju 2013-2018 ter ministru, pristojnemu za infrastrukturo in prostor naložila, da do 31. 7. 2013 imenuje delovno skupino, ki bo v pomoč Vladi Republike Slovenije pri odločanju o prestrukturiranju energetike v Zasavju in da se do 31. 12. 2013 pripravi predlog srednje in dolgoročnega načrta o prestrukturiranju energetike v Zasavju.

Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike določata pogoje ter postopek financiranja dodatnih ukrepov razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo. Vlada sprejme dodatne ukrepe za območje na katerem so se zaradi notranjih strukturnih problemov ali zunanjih vplivov gospodarske razmere tako poslabšale, da je stopnja registrirane brezposelnosti dosegla kritično mejo. Sočasno s sprejemom dodatnih ukrepov vlada določi obdobje in problemsko območje za njihovo izvajanje. Območje Občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje ustreza določenim kriterijem.

Tako je vlada za obdobje med leti 2013 in 2018 za to območje sprejela ukrepe razvojne podpore. Vrednost in dinamika posameznih programov in projektov se določi z državnim proračunom. Ukrepi so naslednji:
• Ukrep 1: Program konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore za območje Občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje, v višini 13.374.000 EUR, ki ga izvede Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo;
• Ukrep 2: Povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost na podlagi 27. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ga izvede Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
• Ukrep 3: Davčne olajšave za zaposlovanje in investiranje na podlagi 28. člena zakona, ki jih izvede Davčna uprava Republike Slovenije;
• Ukrep 4: Spodbude za trajnostni razvoj podeželja iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, ki jih izvede Ministrstvo za kmetijstvo in okolje;
• Ukrep 5: Prometna infrastruktura, izvedba Ministrstvo za infrastrukturo in prostor;
• Ukrep 6: Energetska infrastruktura, izvedba Ministrstvo za infrastrukturo in prostor in delovna skupina, ki bo predvidoma sestavljena iz:
        - predstavnikov lastnika Holdinga slovenskih elektrarn, Rudnika Trbovlje-Hrastnik v zapiranju ter Termoelektrarne Trbovlje,
        - županov samoupravnih lokalnih skupnosti na navedenem območju ter
        - predstavnikov ministrstev: Ministrstva za finance, Direktorata za javno premoženje ali Direktorata za proračun, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Direktorata za trg dela in zaposlovanje, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Ministrstva za infrastrukturo in prostor.
• Ukrep 7: Seznanitev z urejanjem javne infrastrukture in prenosi državnega premoženja iz države na občine, izvedba Občina Radeče, Občina Trbovlje in Občina Hrastnik.

Država bo s programom in ukrepi, katerih skupna ocenjena vrednost znaša 30 milijonov evrov, v obdobju 2013-2018 prispevala k razvoju gospodarstva in podjetij na območju Občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje. Strateški cilj je zmanjšati razvojne ovire in spodbuditi gospodarske dejavnike treh občin k izkoriščanju razvojnih priložnosti. Operativna cilja sta: zmanjšati zaostanek v razvoju (nova delovna mesta in zaposlovanje, zagon novih podjetij, spodbujanje tujih vlaganj) in vzpostavitev pogojev gospodarske rasti (izboljšanje infrastrukture: prometna, gospodarska).

Vir: MGRT

 

 

 

Župani proti ukinitvi davčnih izpostav

Župani vseh treh zasavskih občin Miran Jerič, Vili Treven in Matjaž Švagan so v petek, 31. maja 2013, na predsednico vlade Alenko Bratušek, ministra za finance dr. Uroša Čuferja in vodstvo Davčne uprave RS naslovili pismo v katerem so izrazili ostro nasprotovanje ukinitvi davčnih izpostav v Trbovljah in Zagorju ob Savi in vzpostavitvi tako imenovanih davčnih pisarn. Župani so zapisali, da razumejo potrebo po racionalizaciji delovanja vseh državnih in javnih organov, vendar ne bodo nikdar pristali na odločitve, ki imajo negativen vpliv na pravice, enakopravnost, dostopnost in omogočanje sodelovanja v postopkih, ki se tičejo njihovih občank in občanov.

Jerič, Treven in Švagan so zapisali, da so upravičeno pričakovali, da bodo po trije zaposleni v trboveljski in zagorski izpostavi lahko opravljali svoje delo enako dobro in učinkovito tudi v davčnih pisarnah. Odločitve, da pa s 1. julijem 2013 - ne glede na njihovo odločno nestrinjanje s takšnim dejanjem - pričnejo delovati v Trbovljah in Zagorju davčne pisarne na način, da bo naloge izvajal le en davčni uslužbenec in to le 2 x tedensko, pa ne morejo sprejeti. Prepričani so, da bodo s tem povsem omejene pravice državljanov do sodelovanja v postopkih, saj bodo ti lahko zgolj oddajali dokumente, dobili le enostavna potrdila … Sodelovanje državljanov v postopkih pa je za delovanje države in s tem tudi lokalnih skupnosti najvišjega pomena.

Ker ima davčna služba v Trbovljah in Hrastniku lastniške prostore, je Občina Zagorje ob Savi naredila konstruktiven korak k razrešitvi tega problema s finančne strani in ponudila davčni službi sedaj plačljive prostore v brezplačen najem. Iz tega sledi, da vzpostavitev davčnih pisarn ne predstavlja nikakršnega prihranka, stroški urada se bodo zaradi izplačevanja potnih stroškov zaposlenih morda celo povečali.

Župane je o predvideni vzpostavitvi davčnih pisarn sredi februarja pisno obvestil takratni v.d. generalnega direktorja DURS. Trditve, da se z vzpostavitvijo davčnih pisarn in posledično spremembo organizacije in racionalizacijo postopkov pravice državljanov ne bodo omejevale in se zavezancev za davek z oddaljenih  območij ne bo postavljalo v neenakopraven položaj glede na ostale zavezance, so župani označili za nedopustno zavajanje najvišjih predstavnikov lokalne skupnosti in državljanov.

Jerič, Treven in Švagan so pismo najvišjim vladnim predstavnikom zaključili s pričakovanjem, da bodo spremenili svojo odločitev v prid učinkovitemu in dostopnemu sistemu delovanja davčne službe tako, da se bo ohranil sedanji način delovanja, ki je nesporno rezultat že izvedenih racionalizacij in optimizacij tega organa v Zasavju.

 

 

 

Vodstvo Direkcije RS za ceste v Hrastniku

Občino Hrastnik je 26. aprila 2013 obiskal direktor Direkcije Republike Slovenije za ceste Gregor Ficko s svojimi sodelavci in vodji sektorjev na direkciji. Sestal se je z županom Miranom Jeričem, direktorjem občinske uprave Janezom Kranerjem in vodjo oddelka za prostor, okolje in gospodarske javne službe Tomažem Sihurjem. Glavne teme pogovora so bile glavna cesta (G2) Hrastnik – Zidani most, investicije na področju državnih cest na območju občine Hrastnik in vzdrževanje oziroma preplastitev nekaterih odsekov državnih cest. 


Župan Miran Jerič je vodstvo direkcije za ceste pozval naj podprejo prizadevanja, da se cesta Hrastnik - Zidani most uvrsti na seznam prednostnih programov, saj je poleg splošnih razvojnih priložnosti pomembna tudi za izvedbo projekta hidroelektrarn na srednji Savi. Direktor Direkcije za ceste Gregor Ficko je občinskemu vodstvu dal vsa zagotovila, da je ta cesta predvidena v novi finančni perspektivi za obdobje 2014-2020. Vodja sektorja za investicije na direkciji za ceste Tomaž Willenpart pa je pojasnil, da trenutno že tečejo usklajevanja s Holdingom Slovenske elektrarne glede umestitve ceste in hidroelektrarne Suhadol v prostor. Cilj je, da bi gradnja lahko stekla v letu 2015.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Gregor Ficko je zagotovil, da bodo nadaljevali z rekonstrukcijo ceste v Boben in Čeče in da bodo dokončane vse etape. Rekonstrukcija državne ceste Hrastnik - Rinaldo na odseku Bočko – Korbar pravkar poteka, leta 2015 pa je predviden še začetek rekonstrukcije zadnje etape do Rinalda.

 

Vodstvo direkcije si je nato v spremstvu predstavnikov občine ogledalo odsek regionalne ceste, ki pelje mimo pokopališča na Dolu pri Hrastniku. Župan je izrazil pričakovanje, da se bodo čim prej našla sredstva za ureditev tega odseka, saj je predvidena ureditev podpornega zidu pri pokopališču brez hkratne rekonstrukcije ceste tehnično neizvedljiva. Direkcija se je zavezala, da bo na osnovi sprejetega občinskega prostorskega načrta za center Dola pripravila projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo ceste od žal do Majcena, ki bo vključevala tudi ureditev cestnega odseka in zidu ob pokopališču.

 

Pristojni na Direkciji RS za ceste so zatrdili, da bodo v prihodnje zagotovili več reda na področju vzdrževanja in čiščenja cest. Pojasnili so, da je do nekaterih težav pri izvajanju zimske službe oziroma pluženja državnih cest prišlo zaradi težav, ki so nastale pri zamenjavi koncesionarjev. Obljubili so še, da bodo iz sredstev, ki so namenjena za preplastitev najbolj obremenjenih odsekov državnih cest, nekaj denarja namenili tudi za preplastitev najbolj kritičnih odsekov na območju občine Hrastnik.

 

 

Nadaljevanje rekonstrukcije ceste v Boben in Čeče

V prihodnjih mesecih se bo nadaljevala rekonstrukcija državne ceste Hrastnik - Rinaldo (cesta R1-221/1221 Trbovlje – Hrastnik) na odseku Bočko - Korbar. Zaradi del bo prišlo do oviranega prometa in občasno tudi do popolne zapore ceste.  Rekonstrukcija ceste prinaša višjo kakovost bivanja, močno izboljšano infrastrukturo in predvsem večjo varnost za vse udeležence v prometu. Dela, ki jih bo izvajalo podjetje AGM Nemec d. o. o, obsegajo gradnjo opornih zidov in urejanje brežin ob potoku. Sočasno z obnovo ceste se bodo izvajale tudi prenove in dograditve vodovodnega, elektro in telekomunikacijskega omrežja ter javne razsvetljave. Gre za zahtevno in koristno investicijo, zato vas prosimo za podporo in razumevanje, saj se določenih del ne da izpeljati brez zapore ceste.

Šolski avtobus bo zjutraj vozil nemoteno. Šolski kombi v času gradnje (april – junij) ne bo vozil. Za naše najmlajše bo v šoli organizirano varstvo, tako da se bodo tudi najmlajši učenci vozili z avtobusom, ki pelje od Osnovne šole ob 13.30. Podaljšano in prilagojeno bo tudi varstvo v vrtcih.

Informacije o zapori ceste:

•    Od 18. aprila 2013 do 24. junija 2013 bo popolna zapora ceste vsak dan od 8.00 do 13.00. Po trinajsti uri se dovoljuje izvajalcu gradbenih del na cesti v enem dnevu še trikratna zapora, ki pa lahko traja maksimalno 30 minut. Dela bodo sicer potekala od 6.30 do 19.30.

Delalo se bo od ponedeljka do sobote. Ob nedeljah bo cesta predvidoma odprta. Če bo izvajalec z deli zamujal, bo moral z deli nadaljevati tudi ob nedeljah. V tem primeru bodo krajani pravočasno obveščeni.

Med izgradnjo bo s soglasjem krajanov urejen obvoz za osebna vozila od »Špegla« mimo hiše Bočko, mimo hiše Lesičar in čez most pri Alešu Kupcu nazaj na glavno cesto.  Naprej po trasi ni več možnih obvozov. O točnih dneh in urah glede tega obvoza, bodo krajani še naknadno obveščeni. O vsem, kar se bo dogajalo med samo izgradnjo, vas bomo obveščali po radiu Kum Trbovlje.

•    V času šolskih počitnic od 25. junija do 1. septembra 2013 bo cesta popolnoma zaprta. Dela bodo potekala od 6.30 do 19.30, vendar bo zapora postavljena tudi izven delovnega časa.

•    Po koncu počitnic od 2. septembra 2013 do 31. decembra 2013 bo spet uvedena zapora ceste kot v času do počitnic.

Udeležence v cestnem prometu prosimo, da upoštevajo spremenjeno prometno signalizacijo in navodila izvajalca del.

 

 

Urejanje mestnega jedra Hrastnika in sanacija vrtca Dolinca

Občina Hrastnik bo za urejanje mestnega jedra Hrastnika (Log-Montigny) prejela nekaj več kot 750 tisoč evrov evropskih sredstev, za rekonstrukcijo in energetsko sanacijo vrtca Dolinca pa 572 tisoč evrov. Razpisa za izbiro izvajalcev se že pripravljata, obe investiciji pa naj bi bili zaključeni do septembra prihodnje leto.

Občina je 12. aprila 2013 prejela sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo o odobritvi sofinanciranja obeh projektov z evropskega razpisa za razvoj regij.  Projekt obnove mestnega jedra - celotni stroški operacije znašajo nekaj več kot milijon evrov - zajema ureditev ulic in okolice na severnem delu od križišča (lipa) vzhodno od Upravne stavbe Občine Hrastnik proti zahodu do tovarne Sijaj in v nadaljevanju proti jugu do odcepa do doma starejših. Projekt bo zagotovil izboljšanje bivalnih pogojev in prometne varnosti, ureditev površin za parkiranje in zelenih površin, ureditev površin za pešce ter prenovo komunalne infrastrukture.

Pri rekonstrukciji vrtca Dolinca bodo naredili toplotno izolacijo, zamenjali okna, vrata, streho in tlake. Izkoristili bodo tudi obnovljive vire energije za ogrevanje sanitarne vode. Poraba energije za ogrevanje prostorov in vode se bo tako zmanjšala za kar 40 odstotkov. Predvidena je tudi gradnja prizidka in preureditev dela obstoječih prostorov, s čimer se bodo notranje igralne površine povečale za 58 m2. Celotna vrednost te operacije znaša nekaj več kot 800 tisoč evrov.

Direktor občinske uprave Jani Kraner je povedal, da se že pripravljata razpisa za izbiro izvajalcev.  "Postopek izbire izvajalcev bo predvidoma zaključen v juniju. Predvsem se nam mudi z vrtcem, ker želimo izkoristiti čas počitnic - da bi čim več postorili letos. " Kraner je še pojasnil, da naj bi bili obe investiciji končani do septembra prihodnje leto.

 

 

Energetska sanacija hrastniške osnovne šole

Občina Hrastnik je vložila tožbo na Upravnem sodišču proti Ministrstvu za infrastrukturo in prostor (MZIP), ki je, po mnenju občine, neupravičeno zavrglo njihovo vlogo za energetsko prenovo šole Narodnega heroja Rajka Hrastnik. Župan občine Hrastnik Miran Jerič pričakuje ugoden razplet zadeve, saj je na podlagi dokumentov, ki jih je občina pridobila na ministrstvu, razvidno, da je bilo v vodenju postopka izbire veliko nepravilnosti.

 

Direktor občinske uprave Jani Kraner je pojasnil, da je občina oktobra lani oddala prijavo za projekt Prenove osnovne šole Narodnega Heroja Rajka Hrastnik. Projekt je ocenjen na 3,46 milijona evrov, pri čemer so glede na razpisne pogoje pričakovali nepovratna evropska in državna sredstva v višini 2,5 milijona €.  "2. januarja letos nas je ministrstvo uvrstilo na seznam občin, ki so na razpisu uspele. Prejeli smo več kot 80 točk in bili torej več kot upravičeno uvrščeni na seznam upravičencev do teh sredstev, " je povedal Kraner.

 

Ker so bili na razpisu uspešni, so jih, tako kot to predvidevajo razpisni pogoji, pozvali še k predložitvi ostale dokumentacije. "Mi smo dokumentacijo pravočasno oddali na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Po oddaji dokumentacije nismo prejeli nobenega zahtevka za pojasnilo ali dopolnitev posredovane dokumentacije, zato smo pričakovali le še sklep o odobritvi sredstev," pojasnjuje direktor občinske uprave. To pa se na njihovo presenečenje ni zgodilo, pač pa so v petek, 8. marca, prejeli sklep ministrstva, da se vloga Občine Hrastnik zavrže. Kraner povzema: " V sklepu je ugotovljeno, da je operacija po pogojih razpisa prejela visokih 80,15 točk, da je občina Hrastnik po pozivu dostavila zahtevano dokumentacijo, ampak da so po pregledu posredovane dokumentacije ugotovili neskladje z vlogo v segmentu investicijske dokumentacije in da se zato vloga zavrže. Torej zavrnitev brez kakršnega koli zahtevka za pojasnilo ali dopolnitev dokumentacije."

 

Občina Hrastnik je po temeljiti proučitvi prejetega sklepa na ministrstvo vložila zahtevo za vpogled v celotno postopkovno dokumentacijo, ki je bila pridobljena oziroma oblikovana v dosedanjem postopku javnega razpisa. Župan Miran Jerič po pregledu zapisnikov in drugih dokumentov iz postopka ocenjevanja vloge Občine Hrastnik ugotavlja, da je tožba na Upravnem sodišču upravičena: "Mi imamo izdelano in sprejeto vso potrebno dokumentacijo za projekt. Ugotovili smo, da je sklep ministrstva nepravilen in nezakonit, saj so bile nekatere določbe zakonodaje uporabljene nepravilno, pravila postopka pred izdajo spornega sklepa pa so bila kršena."

 

Sanacija šole je po besedah župana ena izmed prioritet občine, saj je šola energetsko zelo potratna, kar pomeni zelo visoke stroške za ogrevanje na letni ravni. Na občini zato vzporedno s tožbo že pripravljajo tudi potrebno dokumentacijo za morebitno prijavo na drug razpis ministrstva za energetsko sanacijo stavb.

 

 

Zima je močno obremenila občinski proračun

Zaradi obilice snega so se stroški za pluženje in posipavanje cest v občini Hrastnik v tej dolgi zimi močno povečali. Zabeležili smo kar 62 snežnih dni, kar je več kot trikrat toliko kot lani. Koncesionarja sta za vzdrževanje cest porabila več kot 2500 kubikov gramoza in 1305 ton soli. Stroški zimske službe so tako narasli na skoraj 573 tisoč evrov, brez upoštevanja zadnjih intervencij v mesecu marcu.

 

Tomaž Sihur, vodja Oddelka za prostor, okolje in gospodarske javne službe je povedal, da se Zimska služba v občini Hrastnik izvaja na osnovi podeljene koncesije, ki jo izvajata podjetji AGM Nemec d.o.o. in KSP Hrastnik d.d. "Stroški za vzdrževanje približno 130 km občinskih cest, so v letošnji zimi za 84 odstotkov presegli tiste v prejšnji sezoni in za skoraj 120 odstotkov tiste izpred dveh let," je pojasnil Sihur in dodal, da bodo pripravili predlog županu, kako v rebalansu proračuna zagotoviti dodatna sredstva za pokritje stroškov glede na predvidene vire v občinskem proračunu.

 

 

Poslanska skupina SD v Hrastniku

Župan občine Hrastnik Miran Jerič je, 8. aprila 2013, sprejel predstavnike poslanske skupine Socialnih demokratov (SD), ki so se mudili na delovnem obisku v Zasavju. Pridružila se jim je tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, ki je v spremstvu župana obiskala Dom starejših Hrastnik.

Na sestanku pri direktorju doma Dragu Kopušarju in njegovih strokovnih sodelavcih je beseda tekla predvsem o predvidenem združevanju hrastniškega doma z domom starejših občanov v Trbovljah in domom v Preboldu. Dogovorili so se, da se ne bo sprejela nobena odločitev o morebitni pripojitvi brez predhodnega natančnega elaborata o učinkih takšnega združevanja. Ministrica je še zagotovila, da bo v končno odločitev vključena tudi lokalna skupnost.  

Na srečanju z ministrico, poslanci in strokovnimi sodelavci poslanske skupine SD je župan Miran Jerič najprej na kratko predstavil občino Hrastnik. Navzoče je pozval naj podprejo prizadevanja Hrastnika, Radeč in Trbovelj za pristop k programu spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore, ki jih omogoča Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.

Župan je izrazil upanje, da se bo cesta Hrastnik - Zidani most uvrstila na seznam prednostnih programov, saj je poleg splošnih razvojnih priložnosti pomembna tudi za projekt hidroelektrarn na srednji Savi. Župan se je zavzel tudi za to, da se revidira Zasavski zakon in da se na državni ravni podprejo ključni energetski projekti, ki imajo širše politično soglasje v regiji. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je obljubil, da bodo Zasavju nudili vso možno pomoč pri razvojnih prizadevanjih.

Poslanska skupina stranke SD je v Hrastniku obiskala še Steklarno, kjer se je srečala z njenim vodstvom, sicer pa se je v okviru obiska v Zasavju srečala še z županoma drugih dveh zasavskih občin, z zasavskimi gospodarstveniki in predstavniki območnih organizacij SD-ja.

Župan Hrastnika spoštuje zakon in lobistično regulativo

V časopisu Delo je bil 22. marca 2013 objavljen popravek župana občine Hrastnik Mirana Jeriča v katerem ta pojasnjuje, da spoštuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije in da je v lanskem letu prijavil stik z lobistko protikorupcijski komisiji. V nadaljevanju podajamo zahtevo za popravek v celoti, kot je bila posredovana časopisni hiši Delo:

 

Župan Hrastnika spoštuje zakon in lobistično regulativo

 

Novinarka Anuška Delić je v sobotnem Delu z datumom 16. marec 2013 v članku na 1. strani časopisa z naslovom "Slepa pega vodilnih javnih uslužbencev" in v članku na 3. strani iste izdaje z naslovom "Lobiranci zakon vse manj spoštujejo" dvakrat napačno navedla, da župan občine Hrastnik Miran Jerič (novinarka je narobe zapisala tudi ime – napisala je Milan) ni poročal o stiku z lobistko Neveno Teo Gorjup. Navedeno seveda ne drži, saj sem na predpisanem obrazcu in v zakonsko določenem roku Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) posredoval Zapis lobiranca o stiku z lobistom, povratnica pa dokazuje, da so ga na komisiji tudi prejeli. Tudi naknadno preverjanje pri KPK je potrdilo, da komisija ima moje poročilo o stiku z lobistko.

Objavljanje nepreverjenih dejstev - brez možnosti odziva tistih, ki jih obtožujoče informacije zadevajo - je v teh časih še posebej nevarno in škodljivo. Zaupanja v politiko je malo, naloge pa še kako resne. Samo z odgovornim ravnanjem, konstruktivnim delom in medsebojnim spoštovanjem bomo prišli do uspešnih projektov, zagona gospodarstva in splošnega razvoja občine Hrastnik in cele države.

Miran Jerič
župan občine Hrastnik

 

                              ◊◊◊

 

Na zapis Dela se je odzvala tudi Komisija za preprečevanje korupcije:

 

Pisma bralcev in odmevi
Delo, 21.03.2013

Komisija za preprečevanje korupcije v zvezi s člankom z dne 16. 3. 2013, objavjenim v Delu, o dejavnosti lobiranja, pojasnjuje, da je na zahteve novinarke za dostop do informacij javnega značaja po zapisih lobirancev in po poročilih lobistov za leto 2012 (ena v letu 2012, dve v januarju 2013), le-te posredovala prosilki na podlagi instituta delnega dostopa, tako da je prekrila varovane osebne podatke na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov v povezavi s 3. točko prvega odstavka 6. člena zakona o dostopu do informacij javnega značaja.

Prosilki so bili posredovani vsi zapisi zakonitega lobiranja. Pri tem prosilka ni bila s strani komisije posebej seznanjena, da ni tistih zapisov lobirancev, za katere je pooblaščena oseba za področje lobiranja ugotovila, da ne gre za lobiranje, ker stik ne sodi med lobistične stike, ampak je navedeno bilo predmet pravdnega in izvršilnega postopka ali drugih postopkov. Komisija dopušča možnost, da je iz tega razloga prišlo do komunikacijskega šuma.

Komisija za preprečevanje korupcije zato pojasnjuje, da je zapis lobiranca komisiji posredoval tako župan Občine Hrastnik Miran Jerič, kot tudi prof. Danijel Rebolj, zapisa pa prosilki nista bila posredovana, ker v teh primerih ni šlo za lobistični stik.

Polona Osrajnik
pooblaščenka za odnose z javnostmi, Komisija za preprečevanje korupcije

 

 

Spremembe cen oskrbe s pitno vodo in odlaganja komunalnih odpadkov v Občini Hrastnik

V občini Hrastnik so letos stopile v veljavo spremenjene cene storitev oskrbe s pitno vodo in deponiranja mešanih komunalnih odpadkov. Kljub povišanju teh cen skupni znesek stroškov komunalnih storitev za uporabnika ostaja praktično enak kot prejšnja leta, saj bo Občina Hrastnik subvencionirala cene omrežnine čiščenja komunalne odpadne vode.

 

Oskrba s pitno vodo

S 1. januarjem 2013 v Občini Hrastnik veljajo nove cene oskrbe s pitno vodo, sprejete na seji Občinskega sveta Občine Hrastnik februarja 2010. Gre za prvo povišanje cen oskrbe s pitno vodo po 10 letih, torej od leta 2003.

Nova cena oskrbe s pitno vodo je oblikovana v skladu s pravilnikom Ministrstva za okolje, ki je uvedel sistemske spremembe tako pri oblikovanju cene kot načinu zaračunavanja storitev oskrbe s pitno vodo, izenačil pa je tudi do sedaj diferencirane cene za gospodinjstvo in gospodarstvo.

Uporabnikom so se do sedaj storitve zaračunavale glede na količino porabljene pitne vode, po novem pa je cena razdeljena na fiksni znesek omrežnine in variabilni znesek vodarine.
Omrežnina je del cene, ki predstavlja strošek uporabe gospodarske javne infrastrukture in se izračuna glede na zmogljivost priključka, ki je je določena z močjo vodomera in pretokom v kubičnih metrih na uro. Vodarina pa je del cene, ki predstavlja strošek izvajanja javne službe. Ta znesek je kot rečeno variabilen in se zaračunava glede na dobavljeno količino pitne vode.

Prav navedeni spremembi pri oblikovanju cen imata, poleg občutnega upada porabe pitne vode od leta 2008 naprej, največji vpliv na povišanje končnega stroška za uporabnika. Povišanje ostaja znotraj dovoljenih okvirov vladne uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, saj se po razdelitvi stare cene na fiksni in variabilni del, nobeden izmed teh ne povečuje za več kot 30% - omrežnina se povečuje za 23,70%, vodarina pa za 20,53%.

 

Odlaganje komunalnih odpadkov

S 1. februarjem se bo v Občini Hrastnik pričela uporabljati tudi nova cene storitev odlaganja komunalnih odpadkov, ki jo je občinski svet sprejel na februarski seji leta 2010. Storitev se draži za 14,49%. Trenutna cena je v veljavi od začetka delovanja regijskega Centra za ravnanje z odpadki v Zasavju (Ceroz) v letu 2004. Nova cena odlaganja komunalnih odpadkov je oblikovana v skladu s pravilnikom, sistem zaračunavanja pa kljub spremenjenemu načinu oblikovanja cene ostaja enak. Uporabnikom se bodo, enako kot do sedaj, storitve zaračunavale glede na število odvozov in prostornino zabojnika. Velikost zabojnika je odvisna od števila oseb v gospodinjstvu. V skladu z občinskim odlokom pa se mesečno obračuna 0,16 m3 ostankov komunalnih odpadkov na osebo.

 

Skupni strošek komunalnih storitev ostaja skoraj enak

Zaradi razbremenitev plačila končnega uporabnika so bile za gospodinjstva v skladu s pravilnikom predlagane subvencije omrežnine oskrbe s pitno vodo v najvišji dopustni višini 50%, ki jih je na decembrski seji sprejel Občinski svet Občine Hrastnik za leto 2013. Svetniki so ponovno sprejeli tudi subvencioniranje omrežnine čiščenja komunalne odpadne vode. Omrežnina čiščenja komunalne odpadne vode se je občanom Občine Hrastnik v preteklosti že subvencionirala, zato je višina subvencije za letošnje leto 45%. Tudi sklep o subvencioniranju cene storitev gospodarske javne službe čiščenja komunalne odpadne vode je bil sprejet izključno zaradi razbremenitev plačila končnega uporabnika, saj cene storitev te gospodarske službe ostajajo nespremenjene.

Zaradi spremenjenega sistema zaračunavanja storitev oskrbe s pitno vodo imajo spremenjene cene na končni strošek uporabnika različen vpliv, odvisen predvsem od velikosti priključka in števila družinskih članov na katere se strošek porazdeli. Skupni znesek stroškov komunalnih storitev za gospodinjstva pa tako kljub omenjenim spremembam ostaja praktično enak kot pred 1. januarjem 2013.

 

Prikaz spremembe končnega stroška nekaterih uporabnikov 

Pravila o plakatiranju v času volilne kampanje za volitve predsednika republike 2012

Občina Hrastnik v skladu z Zakonom o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. RS, št. 41/07, 103/2007-ZPolS-D, 105/2008 Odl.US: U-I-295/07-8, 11/2011, 28/2011 Odl.US: U-I-67/09-27, Up-316/09-19) objavlja Pravila o plakatiranju v času volilne kampanje za volitve predsednika republike 2012 na območju Občine Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 27/2012).

 

 

Popolna zapora lokalne ceste LC 122151 Krištandolska cesta - Marno

Zaradi izgradnje novega kanalizacijskega omrežja je Občina Hrastnik izdala dovoljenje št. 371-65/2012 za popolno zaporo lokalne ceste  LC 122151 Krištandolska cesta - Marno, odsek od priključka LK 122491 (odcep Koritnik) do stanovanjske hiše na Selah 15, v času od 13. 08. 2012 do 13. 09. 2012 od 07.00 do 17.00 ure.

Prosimo za razumevanje.

Predhodne arheološke raziskave na območju priprave DPN za prenosni plinovod Trojane - Hrastnik


Občina Hrastnik objavlja obvestilo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije o izvedbi predhodnih arheoloških raziskav na območju priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za prenosni plinovod Trojane - Hrastnik, ki jih bo Center za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije izvajal v spomladanskih mesecih leta 2012 za določitev arheološkega potencialnega prostora. V prilogi objavljamo tudi zemljišča oziroma  dele zemljišč s parcelnimi številkami, ki jih obsega navedeni DPN in na katerih se bodo izvajale raziskave.