Novica

Domov / 

Arhiv novic  / 

Novica

Nazaj

Kontaktni podatki

Kontaktni podatki Občine Hrastnik

Občina Hrastnik
Pot Vitka Pavliča 5
1430 Hrastnik

Tel.: 03/56 54350
Fax.: 03/56 54369
E-pošta: obcina.hrastnik@hrastnik.si

Poslovni čas Občinske uprave
Pon, tor, čet: 8:00-15:00
Sre: 7:00-17:00
Pet: 8:00-13:00

 

Uradne ure
Pon, tor: 8:00-12:00 in 13:00-15:00
Sre: 7:00-12:00 in 13:00-17:00
Pet: 8:00-13:00

Imate vprašanje
Pišite nam, če imate vprašanje

Pogovorni večer v Zmajevi luknji z dr. Svetlano Slapšak

V torek, 4.junija 2019, je potekal v Zmajevi luknji na Dolu pri Hrastniku dogodek, ki se je zapisal v zgodovino te bukvarne. Gostili so namreč dr. Svetlano Slapšak, ki slovi kot  antropologinja in doktorica antičnih študij, kritičarka, predavateljica, ki je predavala na številnih evropskih in ameriških univerzah, nekdanja dekanka, prevajalka iz latinščine, stare in nove grščine, francoščine in angleščine ter avtorica več znanstvenih knjižnih del - študij in esejev.
Marko Funkl, ki je vodil pogovor, je imenitni gostji najprej predstavil zgodovino Dola, potem pa nadaljeval: »Pred točno štirimi leti smo mladi zanesenjaki prvič odprli vrata naše bukvarne. In nocoj bomo s pogovornim večerom ta dan primerno obeležili. Svetlana piše in govori tisto, kar verjame, da je prav. In nikoli tisto, kar se od nje pričakuje ali celo zahteva. Upornica, ki je bila zaradi svojega družbenega angažmaja s strani režima preiskovana, nadzorovana, odvzet ji je bil celo potni list. A je to ni nikoli ustavilo. Z gibanjem ''Tisoč žensk za mir'' pa je bila nominirana celo za Nobelovo nagrado za mir.
Bralke in bralci jo v zadnjem času najbolj poznamo po romanu Istomesečniki, ki je izšel lani ter po njenih kritičnih kolumnah v časopisu Večer, ki pa v našem okolju žal ni razširjen.
S Svetlano se bomo nocoj družili in razpravljali prav na dan rojstva znanega grškega filozofa Sokrata, kar zagotovo ni naključje in bo beseda med drugim tekla tudi o demokraciji. Atenski in dandanašnji. Pa o svobodi, človekovih pravicah in o tem, da se šele v nevzdržnem začne človek...«¸
Dr. Svetlana Slapšak je najprej omenila Sokratovo misel, da mora človek spoznati sebe in o svojih dejanjih razmišljati kritično. Sokrat  menda ni pisal, njegove besede so zapisovali njegovi učenci. Zanimalo ga je, kaj si ljudje mislijo. O tem je spraševal tudi druge filozofe in jim kazal napake.
Opisala je tudi njegov smrt,  ki bi se ji lahko izognil. A je s tem  dokazal, da stoji za svojimi stališči. Po drugi strani pa je bil mogoče zaradi starosti že naveličan življenja.

Značilno za staro Grčijo je tudi ostrakizem,  tako imenovana črepinjska sod-ba, glasovanje državljanov na lončenih črepinjah. Če je kdo s svojim politič-nim častihlepjem zbudil večjo pozornost, so imena vrezovali v lončene črepinje in ga lahko s črepinjsko sodbo  za deset let izgnali iz Aten. Njegovo premoženje je v tem času ostalo nedotaknjeno. Da bi uresničili načelo izotimije - da ima vsak enake možnosti za opravljanje državnih funkcij,  so od leta 487/476 pr. Kr. vse državne funkcije - razen vojskovodij - določali z žrebanjem in ne več z volitvami.
Atenska demokracija je živela 50 let.  Mesto je  nastalo z združevanjem vasi. Bile so lokalno in centralno zasnovane. Delovale so na uravnoteženju teh vasi. Največ pozornosti pa je Svetlana posvetila neposredni staro grškidemokraciji, ki nima poslancev.  Ponekod v Afriki taka ureditev še živi. Najpomembnejši je bil centralni komite. Člani so tudi spali na delovnem mestu. Sodišča niso imela smrtnih kazni, vojne pa so se dogajale ves čas.

Ženske niso imele pravic in Atenci po njihove prepričanju izhajajo iz Zemlje. Zato mater ne priznavajo. Ženska je le posoda, po kateri pridemo na svet. Kljub temu so si lahko ustvarile kariero in tako ohranile ime. Znane pa so tudi grške svečenice, ki so svetovale najvišjim vrhovom oblasti.
Posebno mesto zavzema grško gledališče, ki je v svojih predstavah globoko politično. Predstave so trajale cel dan. Vsi so sedeli, tudi revni, za katere je plačala vstopnico država. Antigona na primer kaže, kako močan pedagoški element so bile njihove predstave.
Aleksander Veliki je kasneje napravil v Atenah ideološki center. Morali so znati tri jezike: svojega, grškega in latinskega. »Prepričana sem, da bi morali tudi danes obvladati te jezike,« je poudarila, »da bi lahko brali dela v izvirniku.«
Slapšakova se že od leta 1983 ukvarja s svobodo govora. Revija Nova24, Demokracija in podobne delajo ves čas na tem, da svobode govora ne bi bilo. Ljudmila Novak in Romana Tomc pa nas bosta celo predstavljali v evropskem parlamentu,  čeprav s svojim delovanjem proti splavu kršita našo Ustavo. Ob tem je priporočila branje Živalske farme Georga Orwella, politične satire britanskega  pisatelja, v kateri je prikazal  Stalinov totalitarizem.
Večer s Svetlano in Markom  nam je bil nekako blizu, saj staro grško literaturo povezujemo z našim imenitnim prevajalcem Antonom Sovretom,
ki nam je na pladnju ponudil vsa najboljša dela staro grške književnosti z odličnimi  prevodi.

Fanči Moljk
Fotografije: Mateja Jecl