Novica

Domov / 

Arhiv novic  / 

Novica

Nazaj

Kontaktni podatki

Kontaktni podatki Občine Hrastnik

Občina Hrastnik
Pot Vitka Pavliča 5
1430 Hrastnik

Tel.: 03/56 54350
Fax.: 03/56 54369
E-pošta: obcina.hrastnik@hrastnik.si

Poslovni čas Občinske uprave
Pon, tor, čet: 8:00-15:00
Sre: 7:00-17:00
Pet: 8:00-13:00

 

Uradne ure
Pon, tor: 8:00-12:00 in 13:00-15:00
Sre: 7:00-12:00 in 13:00-17:00
Pet: 8:00-13:00

Imate vprašanje
Pišite nam, če imate vprašanje

POTRP! Abraham dolskih copatarjev

Dolski copatarji so praznovali v petek, 9. marca 2007, petdeset let, odkar se je rodilo njihovo društvo. To je bilo v gostišču Kozole na Breznem oziroma v Brdcah, ko si je skupina vrlih mož priznala, da je hudo preživeti vse leto pod silnim pritiskom nadrejene in je že čas, da si dajo duška vsaj enkrat na leto, na dan mučenikov. Daleč stran od budnih oči svojih boljših polovic. Žal od ustanovnih članov ni nikogar več med živimi, da bi povedal kakšne podrobnosti, seveda pa je ustno izročilo še dovolj močno. Gostilno so kmalu po tem zaprli in društvo je več ali manj životarilo. »Nova generacija copatarjev se je začela prebujati v osemdesetih letih, ko so v znameniti gostilni J rčka premlevali, kaj storiti,« je dejal dolgoletni predsednik Slavko Planinc, ki je letos predal posle Anteju Pustu. Pri njej so se zbirali vsak četrtek in bila jim je v veliko oporo. Pri J rčki so se potem zmenili, da bodo organizirali vsako leto maškarado, ki je kmalu prerasla v pravi dolski karneval. Končalo pa se je na pustni torek, ko so »Jožeta« pokopali. Nekaj podatkov smo dobili tudi pri Ladku Drakslerju, enem najzvestejših udeležencev tega karnevala. »V maškare sem hodil vedno s kumarati,« je povedal hudomušni Ladko iz Črdenca. »To so bili največkrat moji sosedje: Gašparut, Aškerc, Drobne, Jogi… Doma smo se zamaskirali in se na vasi pridružili ostalim…« Vsako leto so se našemili drugače. Enkrat so bili žabe, drugič krava, krokodil, pa Ribničani, debeluharji, opice… In je pohvalil ženo Anico, šiviljo, ki mu je vse to šivala. »Brez nje ne bi bilo ničesar !« je poudaril. Na vasi je bilo največkrat zbirno mesto pri Jogiju, ki je imel v spodnjih prostorih tudi jabolčnik. Kasneje tudi pri Drobnetu. Pri Majcenu pod kozolcem pa so se formirali in se z vso povorko odpravili na Rudnik, v Steklarno in potem na Dol, kjer jih je vedno čakala največja množica radovednežev. Na posebej opremljenih kamionih in traktorjih Slavka Žagarja so imeli kocke sena, na katerih je sedela in igrala steklarska godba. Izvajali so tudi »kulturni« program, ki je ošvrknil aktualne dogodke in do solz nasmejal občinstvo. Zdaj že vrsto let pustnega karnevala ni več. Zatolkli so jih razni birokratski predpisi in težavno pridobivanje dovoljenj za izvedbo takšne prireditve. »Toda vse več je takih, ki komaj čakamo, da se najplodnejša leta našega društva ponovijo,« je dejal novi predsednik Ante Pust. »Priprave že potekajo…« Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da so na letošnji imenitni obletnici sprejeli pet pripravnikov - copatarjev in podelili zaslužnim vrsto priznanj. »Drugi pridete na vrsto ob stoletnici,« so potolažili ostale. Zadržali so se še dolgo v noč, ker se niso mogli zediniti, katero vino je boljše - rdeče ali črno. Za razpoloženje so poskrbeli tudi člani društva, ki obvladajo kakšna primerna glasbila. Ko so postajali vse glasnejši in ko ni bilo vse v redu z ravnotežjem, so se poslovili s copatarsko himno in pozdravom P o t r p! »Ampak pravi copatarji so tisti, ki so ostali doma…« je pribil zgovorni Ladko Draksler.