Novica

Domov / 

Arhiv novic  / 

Novica

Nazaj

Kontaktni podatki

Kontaktni podatki Občine Hrastnik

Občina Hrastnik
Pot Vitka Pavliča 5
1430 Hrastnik

Tel.: 03/56 54350
Fax.: 03/56 54369
E-pošta: obcina.hrastnik@hrastnik.si

Poslovni čas Občinske uprave
Pon, tor, čet: 8:00-15:00
Sre: 7:00-17:00
Pet: 8:00-13:00

 

Uradne ure
Pon, tor: 8:00-12:00 in 13:00-15:00
Sre: 7:00-12:00 in 13:00-17:00
Pet: 8:00-13:00

Imate vprašanje
Pišite nam, če imate vprašanje

V hrastniku javna tribuna z ministrom Žbogarjem

„Končno sem dobil vse podatke, ki so me v zvezi z arbitražo zanimali,“ je dejal eden izmed obiskovalcev javne tribune v Hrastniku, ki jo je v nabito polni galeriji DD v torek, 18.maja 2010, organizirala stranka socialnih demokratov Hrastnik. Zunanji minister Samuel Žbogar je s svojim optimizmom, umirjenim značajem in argumenti prepričal tudi tiste, ki se referenduma sploh niso nameravali udeležiti. „Na televiziji v polemikah v glavnem skačejo drug drugemu v besedo, tako da gledalci res ne moremo v miru slediti in presoditi dejstev,“ je še dodal naš obiskovalec. Povzemamo del pogovora z ministrom Samuelom Žbogarjem.

Zakaj naj podpremo arbitražni sporazum?

Zato, ker že 19 let rešujemo to vprašanje, ker smo vmes zamudili že veliko dobrih priložnosti, da ga rešimo, ker to vprašanje bremeni odnose med Slovenijo in Hrvaško, bremeni odnose med ljudmi na obeh straneh meje. Ker ta sporazum vsebuje vse varovalke za to, da bo arbitražno sodišče odločilo tako, kot mislimo, naj odloči. Leta 1991 smo razglasili neodvisnost, pa nismo dobili mednarodnega priznanja. Konec istega leta smo pristali na arbitražo EU, nismo kolebali, verjeli smo v svoje argumente, v svoj prav in dokazali arbitraži ta svoj prav ter na koncu tudi zmagali in dobil mednarodna priznanja. Mislim, da smo zdaj v podobnem položaju, ko imamo arbitražno sodišče, ki bo odločalo o meji. Sporazum vsebuje vse varovalke, ki ščitijo Slovenijo in verjamem, da moramo samozavestno verjeti v svoje argumente, v svoje dokumente in v svoj prav.

Referendumska kampanja se je začela zelo ostro, padajo težke besede o kolaboraciji, izdaji… Te težke besede, ki so lahko tudi nevarne, me presenečajo. Hrvaške ne vidim kot vraga, ampak kot soseda, s katerim imamo odprto vprašanje meje. S tem sporazumom ga lahko rešimo tako, da bomo vsi zadovoljni.

Kakšna je razlika med sporazumoma Drnovšek- Račan in tem AS in zakaj je Hrvaška pristala na arbitražni sporazum, medtem ko se je sporazumu Drnovšek-Račan odpovedala?

Sporazum Drnovšek-Račan je bil dvostranski sporazum, ki je določal koridor, po katerem so se mednarodne vode stikale s slovenskim teritorialnim morjem. Zato je tudi vseboval vse koordinate in začrtal celotno mejo na morju in na kopnem. Hrvaška je kasneje od njega odstopila, isto je nato storila tudi Slovenija, ko je na Brionih pristala na to, da se celotno reševanje ponovno vrne na stanje 25. 6. 1991. Po tem sporazumu Hrvaška ni bila več pripravljena na dvostransko dogovarjanje in je vztrajala, da lahko mejo določi samo nekdo tretji. Arbitražni sporazum je zelo podoben sporazumu Drnovšek-Račan, razlikuje pa se v tem, da ni določena dokončna meja, ampak samo opredeljuje elemente spora za to, da bi sodišče o tem določalo. Uporabljene so iste besede, kar namiguje na to, da bo rešitev arbitražnega sodišča podobna rešitvi iz sporazuma Drnovšek-Račan. Arbitražni sporazum nalaga sodišču, da določi stik, ki je bil že opredeljen v sporazumu Drnovšek-Račan, in verjamemo, da bo sodišče ta stik določilo. Ali bo isti stik kot v sporazumu Drnovšek-Račan ali bo kakšna druga varianta, pa bomo videli.

Kaj se bo zgodilo, če bodo volivci na referendumu sporazum zavrnili? Bo prišlo do novih pogajanj?

Verjamemo, da bodo volivci odločali razumno. Škoda bi namreč bilo, da bi izpustili iz rok takšno priložnost. Če bo sporazum zavrnjen, lahko samo špekuliramo, kaj se bo zgodilo. Dvomim pa, da bo takoj mogoče začeti nova pogajanja. Po hrvaški zavrnitvi sporazuma Drnovšek-Račan je trajalo kar nekaj let, preden se je ponovno začelo dogovarjanje. Možni sta dve poti, bilateralno dogovarjanje ali predaja zadeve tretjemu. Dvomim, da bi bila prva mogoča, ker Hrvaška ves čas zavrača, da bi skozi bilateralni dogovor lahko Slovenija dobila stik z mednarodnimi vodami, sprejemajo pa možnost, da stik določi nekdo tretji. V vmesnem času bo trajalo sedanje stanje, ki vsekakor ni dobro za Slovenijo, Hrvaška pa bo vstopila v EU. To ne bi okrepilo verodostojnosti Slovenije v mednarodnih odnosih, vplivalo pa bi tudi na vzdušje v regiji Zahodnega Balkana. Prav po podpisu sporazuma med Slovenijo in Hrvaško je namreč prišlo do pozitivnih dogajanj v celotni regiji. Sporazum je delo številnih ljudi, je posledica različnih pogovorov in dejanj. Naključje je bilo, da je Hrvaška tik pred vstopom v EU in je zato tudi verjetno prvič in zadnjič bila pripravljena sprejeti možnost, da se sodišču naloži določitev stika Slovenije z odprtim morjem. Kaj se bo zgodilo, če sporazum ne bo sprejet, se bomo pogovarjali potem. Kot pravijo Kitajci, prečkali bomo most, ko pridemo do njega, zaenkrat pa še nismo tam.

Fanči Moljk