Novica

Domov / 

Arhiv novic  / 

Novica

Nazaj

Kontaktni podatki

Kontaktni podatki Občine Hrastnik

Občina Hrastnik
Pot Vitka Pavliča 5
1430 Hrastnik

Tel.: 03/56 54350
Fax.: 03/56 54369
E-pošta: obcina.hrastnik@hrastnik.si

Poslovni čas Občinske uprave
Pon, tor, čet: 8:00-15:00
Sre: 7:00-17:00
Pet: 8:00-13:00

 

Uradne ure
Pon, tor: 8:00-12:00 in 13:00-15:00
Sre: 7:00-12:00 in 13:00-17:00
Pet: 8:00-13:00

Imate vprašanje
Pišite nam, če imate vprašanje

V Hrastniku predstavili svojo lepo monografijo

V Knjižnici Antona Sovreta je bilo v petek, 21. januarja 2011, praznično. Tako je vedno, ko se rodi nova knjiga. Monografija Hrastnik je zbudila še posebno zanimanje, saj so jo ustvarili avtorji, ki so znani po svojem kvalitetnem delu in pozitivnem odnosu do Zasavja. Številne obiskovalce je najprej pozdravil Janez Kraner, direktor občinske uprave, hrastniški pevci pa so zagotovili prijetno vzdušje s Hrastniško kroniko, kasneje pa še z nekaterimi besedili na temo hrastniške in zasavske doline.

 

Sledila je predstavitev posameznih ustvarjalcev, ki se je prepletala z njihovo pripovedjo ob delu z monografijo Hrastnik.

Jože Volfand, novinar in urednik, je prvi krivec za nastanek monografije Hrastnik. Čeprav živi že več kot petdeset let v Celju, so njegove korenine globoko zasidrane v Zasavju. „Nikoli ne bom pozabil majskih praznikov, ko smo se srečevali v Gorah, tekmovali na sedanji tržnici, kdo bo splezal na vrh mlaja, se oblikovali ob nogometu v koloniji...“, se je skoraj raznežil. In nadaljeval, da so mu ti spomini narekovali, kako knjigo zasnovati. Popotnike popeljati od spodnjega konca Hrastnika v zgornji del, kar sta zelo skrbno domislila skupaj s sourednico mag. Vaneso Čanji, direktorico Fit medie. Ker ima njegova Fit media v Celju za seboj že nekaj imenitnih monografij, so jih predložili na občini županu Miranu Jeriču in občinski upravi. Tudi vse tri tovarne (Steklarna , TKI in Rudnik), ki zavzemajo del prostora v knjigi, niso pomišljale glede sodelovanja. Vsi našteti so izid monografije tudi omogočili.

Iz pogovora je bilo jasno razbrati, da smo v Hrastniku ponosni na Jožeta Volfanda, saj ves čas spremljamo njegovo delo kot novinarja, potopisca, publicista in začetnika oziroma nosilca različnih projektov: Teden domačega filma, Naša beseda, Celjski večeri, Poletje v Celju,Veronikini večeri, Veronikina nagrada,... Na spletu lahko izvemo o njem še več v raziskovalni nalogi Osebnost mojega kraja.

Irena Ivančič Lebar, zaposlena v Zasavskem muzeju kot muzejska svetovalka, je začela svoje raziskovalno delo s šolstvom; najprej ob 125. obletnici hrastniške šole, potem tudi ostalih šol na območju Zasavja. Zaključek raziskave je postavitev stalne razstave šolstva v hrastniškem muzeju. „Veliko truda sem vložila v raziskavo zasavskih rudnikov, saj sem vedela, da jih kmalu ne bo več, a si zaslužijo obravnavo,“ je dejala. Sicer pa je zadovoljna, da se je obisk muzeja v zadnjih letih povečal, kar je posledica prizadevanja vseh zaposlenih na raznih področjih, ki so si jih razdelili.

Neprecenljive vrednosti so tudi njene monografije, ki jih izdaja zadnjih deset let (Naše Trbovlje, Od štolma do šahta, Župani naših Trbovelj...). Z zadnjo, o Hrastniku, jih je kar osem. V monografiji Hrastnik je podala zgodovinski del. „Težko je bilo naliti pet litrov vode v litrsko steklenico,“ se je pošalila, „saj na šestdeset strani ne moreš spraviti vsega, kar bi si zaslužilo objavo. Tako sem se odločala subjektivno...“

Rok Tržan je študent drugega letnika fotografije v Sežani, sicer pa Celjan. „Nekaj njegovih posnetkov je fantastičnih,“ komentira Branko Klančar, ki ga je predstavil na Fit medii in ti so ga povabili k sodelovanju. „Vnesel je zanimive, moderne dimenzije. Rudarski spomenik je na primer s poudarjeno perspektivo zaradi uporabe močnega širokokotnika podkrepil vsebino.“ Sicer pa se je Rok začel ukvarjati s komercialno fotografijo že v dijaških leti. Ležijo mu veliki fotografski projekti za podjetja in tudi za posameznike. Kot največji uspeh pa šteje uradno portretiranje predsednika države dr. Danila Turka.

Hrastnik je Rok poznal le bežno, ko se je kdaj vozil mimo. In kako ga doživlja zdaj? „Navdušila me je odprtost in prijaznost ljudi, ki so mi zelo pomagali pri iskanju lokacij, ko sem fotografiral. Odkril sem toliko zanimivih kotičkov, da vidim Hrastnik zdaj v čisto drugačni luči. Upam, da se bo moje pozitivno mnenje do kraja odražalo tudi na fotografijah in bodo bralci to opazili...“

Branko Klančar je kot diplomant likovne akademije nekaj časa poučeval, potem pa mu je fotografiranje, konjiček iz otroških let, postal poklic. Je vesten zapisovalec vseh dogodkov v občni, njegovi posnetki lepšajo razne brošure, knjige, občasno so tudi v različnih glasilih. Uspešno vodi sekcijo fotografov v KUD Svoboda Dol, kot samostojni podjetnik tudi strankam rad razlaga in svetuje, saj je poznavalec in zbiralec fotografskih aparatov.

„Ko so me povabili k sodelovanju, sem bil počaščen, obenem pa se mi je zdelo, da bo delo enostavno, saj imam že vse poslikano...“ je dejal. Pa se je seveda uštel. Hrastnik se je v zadnjem času spremenil in revolucija z digitalnimi aparati pred desetimi leti je zahtevala svoje. Kdo bo še skeniral stare dobre diapozitive?! Tako so fotografije večinoma nove, posnete tudi iz letala. „Sprašujejo me, zakaj so ti posnetki tako ravninski, saj imamo tudi v dolinah polno vzpetin, na slikah pa je ena sama ravnina... Pojasnim jim, da sem fotografiral junija, ko je sonc v zenitu, zato ni reliefov. Manjkajo jesenski posnetki, ko je sonce nižje nad obzorjem, bilo bi več senc, ki bi pomagale prikazati vso razgibanost naše pokrajine in še barv bi bilo več. Ampak v jeseni naj bi se monografija že tiskala…“

Marko Planinc: „Sicer pa nam zaigra srce, ko vzamemo v roke knjigo in pregledujemo njune fotografije,“ je dopolnil Klančarjevo razlago Marko Planinc, avtor prvega dela monografije. Marko, novinar z Dola, je zadnje čase najbolj odmeven po svoji oddaji na radiu Kum Mi smo pa od tam doma, kjer predstavlja ob sredah znane Zasavčane. Tudi na TV SLO, kjer sodeluje od leta 1991 kot svobodni novinar, ima odmevne prispevke zaradi poglobljene vsebine. Pred več kot dvajsetimi leti pa je zasnoval glasilo Zasavc in ob njem vzgojil vrsto dobrih novinarjev. Jože Volfand ga je povabil k sodelovanju predvsem zaradi Letopisa, ki ga piše Marko zadnjih deset let. „Letopis mi je bil res v veliko pomoč,“ je povedal, „ in Zasavc od leta 1991 do 1998. Pa še Steklar, Srečno, razne zloženke, brošure...“

Marko je poudaril, da je bilo delo timsko, profesionalno, urednik Jože pa odličen urednik „Sicer pa sem se od njega veliko naučil že takrat, ko je bil moj šef v časopisni hiši Delo, kjer sem bil zaposlen šest let.“

Metka Vehovar Piano, oblikovalka v Fit Mediji, je imela pri monografiji Hrastnik odgovorno nalogo. Zelo pomemben je prvi stik s knjigo: ali nas zunanjost privlači ali odbija. Vsekakor ji je uspelo prvo: zunanjost lepšajo zeleni hrastovi listi, nekoliko rjavkasto obarvani, monotonost pa razblinja podolgovata slika Hrastnika. Sicer pa najdemo tudi eno izmed poglavij, ki predstavljajo Hrastnik, z naslovom Sivo postaja zeleno. Naslovnico in notranji del povezujejo v enotno zgodbo poleg hrasta še prosojne linije. „Hrastovi listi so hvaležen motiv za oblikovanje,“ je bila navdušena Metka Vehovar Piano. „Velike fotografije so kompozicijsko bolj učinkovite, kar smo v knjigi znali izkoristiti. V zgodovinskem delu monografije pa smo uporabili toniran papir, v drugačni, bolj rumenkasti barvi.“

Večer se je prevesil v družabno srečanje, kjer so si obiskovalci lahko knjigo ogledali in kupili. V knjižnici si jo za 32 eu odslej lahko nabavimo ali sposodimo. Vsi so se strinjali, da daje monografija pečat vsemu, kar se je v preteklosti dogajalo v Hrastniku na kulturnem, športnem, družabnem, političnem, gospodarskem... področju. Praznične občutke pa je takole strnila ena izmed obiskovalk: „Doživeli smo prijeten večer, poln smeha, dobre volje in novih spoznanj. Ponosna sem, da živim v tako lepem kraju...“ Ustvarjalci pa so sprejemali iskrene čestitke in pohvale za dobro opravljeno delo v enem letu in pol.

 

Besedilo in fotografije: Fanči Moljk